Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]
    1. oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
    2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup
      2.1. ekspresivno pojavljati se, izražati se kot tak zvok
    3. navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
    4. ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...
SSKJ²
bučáti -ím nedov. (á í)
1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju
2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada
    bučèč -éča -e:
    bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare
Pravopis
bučáti -ím nedov. búči -íte, -èč -éča; búčal -ála, búčat; bučánje; (búčat) (á í) Morje ~i; brezos. bučati komu V glavi mi ~i
Celotno geslo Sinonimni
bučáti -ím nedov.
dajati močne, zamolkle glasove
SINONIMI:
nar. gučati
Celotno geslo Etimološki
bučáti -ím nedov.
Pleteršnik
búčati, -ím, vb. impf. dumpf tönen, brausen, sausen, tosen; morje buči; grom buči; trobenta buči, Ravn.; zvon buči, C.; še zdaj mi buči po glavi, M.; — brüllen: vol buči, Cig., C.
Celotno geslo Pohlin
bučati [bučáti bučím] nedovršni glagol

močno pihati

Celotno geslo Hipolit
bučati glagol

PRIMERJAJ: bučejoč, bučeč

Vorenc
bučati nedov., F6, aſsonare, perſhtimati, v'kupai zvinkati, buzhati, brenzhati; buccinare, trobentati, piṡcati, buzhati; clangere, trobentati, buzhati; haliaetus, -ti, en morṡki odler ali poſtoina, v'muṡgenih yṡerih v'bizhji prebiva, mozhnu buzhy; resonare, ſhuméti, buzhati, glas dajati, oduméti, odumévati; tinnire, ṡgoniti, buzhati
Besedje16
bučati glag. nedov. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Celotno geslo eSSKJ16
bučati -im nedovršni glagol
brezoseb.; od koga, s čim [smiselni osebek] dajati močne, zamolkle glasove; SODOBNA USTREZNICA: bučati
FREKVENCA: 5 pojavitev v 2 delih
Črnovrški
bučati
Zadrečki
bučati gl. bučeti
Celotno geslo Kostelski
bučati ► ˈbičaːt -iːn nedov.
Število zadetkov: 14