Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]
    1. oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih
      1.1. oddajanje temu podobnega zvoka sploh
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
SSKJ²
bučánje -a s (ȃ)
glagolnik od bučati: mogočno bučanje morja; šum in bučanje viharja / bučanje čebel / bučanje orgel
Pleteršnik
bučȃnje, n. dumpfes Getön, das Brausen: b. trobente, groma.
Celotno geslo Hipolit
bučanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
bučanje s, F5, bombus, -bi, ẛhergolenîe ene trobente, brenzhanîe, buzhanîe; clangor, buzhanîe; sambuca, piṡzhal ṡa buzhanîe. Dan:13; taratantara, buzhanîe, ṡhtima, ali glas te trobente; tinnitus, -tus, buzhanîe, ſhuménîe
Besedje16
bučanje sam. s ♦ P: 1 (TPs 1566)
Celotno geslo eSSKJ16
bučanje -a (bučane) samostalnik srednjega spola
česa povzročanje močnih, zamolklih glasov ob premikanju; SODOBNA USTREZNICA: bučanje
FREKVENCA: 3 pojavitve v 1 delu
Celotno geslo Kostelski
bučanje ► biˈčaːn’e -a s
Število zadetkov: 8