Zadetki iskanja
ekspr. občutek največje sreče: obšla ga je neskončna blaženost; kar žarela je od blaženosti; to je zanj višek blaženosti
// rel. posmrtno osrečujoče stanje zveličanih: doseči večno blaženost
bláženi -a -o (ȃ) ver. ~ Anton Martin Slomšek
bláženi -ega m, člov. (ȃ) ver. biti prištet med ~e
bláženost -i ž, pojm. (ȃ) poud. trenutki ~i |velike sreče|; ver. doseči večno ~