bístvo -a s (ȋ)
kar je za kaj najvažnejše in najznačilnejše: pusti podrobnosti in povej bistvo; poseči v bistvo stvari; prodreti v bistvo problema / v čem je bistvo poezije; po svojem najglobljem bistvu je pedagoško delo prizadevanje za človeka
♦ filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je
// knjiž. vse značilne fizične in duhovne sestavine človeka: vse njegovo bistvo se je uprlo krivici; bolj in bolj se je oddaljeval od svojega bistva; to ni v našem bistvu
● publ. to pomeni v bistvu isto pravzaprav, dejansko
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
bístvo -a s (ȋ) ~ stvari; pojm., privzdig. Vse njegovo ~ se je uprlo krivici |značaj, narava|; publ. V ~u mu je vseeno pravzaprav, dejansko
Celotno geslo
Sinonimni
bístvo -a s
1.
kar je za kaj najpomembnejše in najznačilnejše
SINONIMI:
jedro, knj.izroč. bistvenost, knj.izroč. bit, knj.izroč. bitnost, knj.izroč. kvintesenca, knj.izroč. osrčje, knj.izroč. prabit, knj.izroč. prabitnost, knj.izroč. prvobitnost, knj.izroč. srčica, knj.izroč. srčika, knj.izroč. srž, knj.izroč. stržen, knj.izroč. substanca, knj.izroč. substancialnost, knj.izroč. sukus
Celotno geslo
Etimološki
bȋstvo -a s
Pleteršnik
bȋstvọ, n. die Wesenheit, das Wesentliche, das Wesen, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vse moje bistvo, mein ganzes Ich, Cig.; bistvo imenja, die Substanz des Vermögens, DZ.; — prim. stsl. bytьstvo.
Prekmurski
Pravopis
Število zadetkov: 7
Dostopnost