žétev -tve ž (ẹ̑)
1. delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja: začela se je žetev; pomagati pri žetvi; pšenična žetev; setev in žetev
// čas tega pospravljanja: bilo je ob žetvi
2. glagolnik od žeti: razsipati bilke pri žetvi; celodnevna žetev ajde / žetev na roke; žetev s srpom, strojem
// kar se (po)žanje: žetev dobro kaže; spraviti žetev s polja
3. ekspr., navadno s prilastkom dosežki, rezultati: predstaviti enoletno književno žetev; obeta se bogata turistična žetev; presenetljiva žetev naših športnikov na olimpijadi
● žetev soli ali slana žetev pospravljanje soli na solinah; preg. kakršna setev, taka žetev dobro začeto delo daje uspehe; preg. brez setve ni žetve brez dela, prizadevanja ni rezultatov
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
žétev -tve ž, pojm. (ẹ̑) pomagati pri ~i; pšenična ~; žarg. ~ soli pospravljanje soli na solinah; publ. presenetljiva ~ naših športnikov |rezultati, dosežki|; snov. spraviti ~ s polja
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
žę̑təv, -tve, f. der Getreideschnitt, die Getreideernte; ob žetvi, zur Schnittzeit; pšenična, ajdova ž., die Weizen-, Heidenernte.
Celotno geslo
Hipolit
Besedje16
žetev sam. ž ♦ P: 20 (TC 1550, TE 1555, TT 1557, *P 1563, TO 1564, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 9
Dostopnost