Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

prevoz (251-275)


  1.      táksi  -ja m (ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame navadno za krajše prevoze: poklicati taksi; pripeljati se s taksijem; voznik taksija; urediti postajališče za taksije / sesti v taksi / publ. vesoljski taksi vesoljsko letalo / kot opozorilo rezervirano za taksi; neskl. pril.: organizirati taksi službo ♪
  2.      taksiméter  -tra m (ẹ̄) priprava v taksiju za merjenje prevožene poti in določanje voznine: vgraditi, vključiti taksimeter ♪
  3.      tánker  -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton ♪
  4.      tánkerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tanker: tankerski prevoz / varnost tankerske plovbe / tankerska pot / tankerska ladja tanker ♪
  5.      ténder  -ja m (ẹ́) 1. žarg., žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju 2. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem ♪
  6.      tónga  -e ž (ọ̑) v nekaterih azijskih deželah vozilo z dvema kolesoma za prevoz ljudi, ki ga vleče vprega: peljati se s tongo; tonga in rikša ♪
  7.      tovóren  in tovôren -rna -o prid. (ọ́; ó) nanašajoč se na tovor: tovorni promet / tovorni avtomobil; tovorni vagon; tovorna ladja; tovorna železniška postaja; tovorno dvigalo; tovorno pristanišče / tovorni konj konj, ki prenaša tovor; tovorna živina konji, mule, osli ♦ navt. tovorna vodna črta ravnina, v kateri seka mirna vodna gladina bok polno natovorjene ladje; žel. tovorni kilometer enota za obračunavanje prevoza ene tone tovora na razdalji 1 km; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini ♪
  8.      tovornína  -e ž (ȋ) plačilo za prevoz; prevoznina: določiti, plačati, zvišati tovornino; visoka tovornina ♪
  9.      tovornják  -a m (á) 1. večji avtomobil za prevoz tovorov: tovornjak se ustavi; natovarjati, voziti tovornjak; velik tovornjak; vojaški tovornjak; kabina tovornjaka; voznik tovornjaka / pripeljati tovornjak hrane / pettonski tovornjak; tovornjak hladilnik 2. redko tovorna ladja: rečni tovornjak ♪
  10.      trajékt  -a m (ẹ̑) ladja za prevoz vozil in potnikov: zapeljati avtomobil na trajekt; peljati se s trajektom / na otok vozi trajekt ♪
  11.      transfêr  -ja tudi -a m (ȇ) 1. fin. prenos deviznih sredstev ali drugih vrednosti na račun koga iz druge države: transfer kapitala, zlata; transfer pokojnine; transfer iz Francije v Jugoslavijo / transfer plačila v konvertibilni valuti / mednarodni transfer 2. publ. prenos česa iz ene države v drugo: računalniki omogočajo transfer informacij; transfer znanja od nas na tuje in iz tujine k nam 3. tur. prevoz od enega mesta do drugega po naročilu agencije, hotela: transferji so vračunani v ceno izleta; transfer prtljage, turistov od letališča do hotela 4. publ. preselitev: transfer delovne sile z vasi na industrijska območja 5. šport. postopek, s katerim se uredi prehod poklicnega športnika od enega kluba k drugemu, prestop: kluba sta se sporazumela o transferju nogometaša 6. psih. pojav, da naučeno vpliva na učenje, opravljanje kake druge dejavnosti, prenos: tudi igranje omogoča transfer / negativni, pozitivni transfer // pojav, da kak odnos, čustvo vpliva na odnos, čustvo do česa drugega: propaganda skuša izrabljati transfer / čustveni, duševni transfer ♪
  12.      tránskontinentálen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki poteka ali se giblje z ene strani celine na drugo: transkontinentalni zračni prevoz; transkontinentalna proga New York—San Francisco ♪
  13.      transpórt  -a m (ọ̑) 1. prevoz, navadno česa večjega, težjega: izboljšati, ovirati transport; živina čaka na transport; dolgotrajen transport; transport blaga, potnikov; transport po železnici, z ladjo; stroški transporta / letalski, pomorski, železniški transport; mednarodni, notranji transport / transport nafte, plina po ceveh ∙ žarg., fot. transport filma premik filmskega traku v fotografskem aparatu ♦ teh. hidravlični, pnevmatični transport // gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s prevozom: delež transporta v gospodarstvu / investirati v transport; podjetje za transport 2. tovor, ljudje skupaj z vozilom, vozili, s katerimi se prepeljejo, prevažajo kam: transport je prišel na cilj; uvrstiti kaj v transport / pobegniti iz transporta / sestaviti transport ♪
  14.      transpórten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na transport: transportni stroški / transportni delavci; transportna ladja; transportno podjetje / transportno skladišče ◊ fot. transportni mehanizem mehanizem iz vretena z zobci in navijalnega vretena, ki grabi in premika filmski trak v fotografskem aparatu transpórtno prisl.: potovati transportno ♦ les. transportno suh les toliko suh les, da je lahko med prevozom brez škode tesno zložen ♪
  15.      transportêr  -ja m (ȇ) 1. zlasti za transport vojakov, orožja urejeno a) letalo: transporterji vzletavajo in pristajajo; sestreliti transporter b) vodno vozilo: plovba transporterja c) vozilo sploh: četa je uničila oklepni transporter / vojaški transporter 2. teh. nepremična, prestavljiva ali prevozna naprava za transport materiala, izdelkov: pognati, popraviti transporter; nakladati rudo na transporter; motor transporterja / tračni z brezkončnim trakom, verižni transporter z več vzporednimi brezkončnimi verigami; zaviralni transporter s torno ali motorno zavoro za transport z višje lege na nižjo; transporter s polžem 3. kdor dela pri taki napravi: postati transporter; zaslužek transporterja ◊ strojn. hidravlični pri katerem vodni tok prenaša sipki material po cevi, pnevmatični transporter pri katerem zračni tok prenaša sipki material po cevi; žel. cestni transporter priklopno vozilo za prevoz tovora skupaj z železniškim vagonom po cesti od železniške postaje do naslovnika ♪
  16.      tranzít  -a m (ȋ) prevoz česa čez drugo državo, mesto: dovoliti, ovirati tranzit; tranzit blaga, potnikov / letalski, železniški tranzit; pomorski tranzit skozi pristanišče druge države, drugega mesta / biti v tranzitu // število vozil pri takem prevozu: tranzit narašča, upada; stara, ozka cesta ne zmore več vsega tranzita / publ. tretjina luškega prometa je tranzit ♦ ptt poštni, telefonski tranzit poštni, telefonski promet čez ozemlje, naprave druge države ♪
  17.      triáža  -e ž (ȃ) med. razvrščanje bolnikov, poškodovancev v skupine glede na vrsto in težo poškodbe, obolenja, nujnost obravnave: opraviti triažo; triaža in prevoz ranjencev ◊ ped. triaža mladoletnih prestopnikov ♪
  18.      tríkraten  tudi tríkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) 1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo 2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik tríkratno tudi tríkrátno prisl.: trikratno povrniti; trikratno zaračunan ♪
  19.      trísto  štev. neskl., stil. trísto trístotih (ȋ) izraža število ali številko tristo [300]: prevoziti tristo kilometrov; v tristo letih / obrniti se za tristo šestdeset stopinj 360° / kot kletvica: tristo hudičev, kje pa je; tristo kosmatih; tristo zelenih, tako pa ne gre / kot podkrepitev tristo mačkov, da ga ne ujameš ● pog. zebe me kot tristo hudičev, tristo medvedov zelo ♪
  20.      tróšek  -ška m (ọ̑) star. strošek: povrniti troške; troški prevoza / popraviti na svoj trošek, na svoje troške ♪
  21.      trúga  -e ž (ú) 1. nižje pog. krsta: položiti mrliča v trugo; črna truga / iti za trugo 2. nar. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava na kmečkem vozu za prevoz drobnega, sipkega materiala: stresati krompir v trugo / pripeljati trugo peska / postaviti kravam trugo s peso in otrobi (leseno) korito ♪
  22.      túj  -a -e prid. (ȗ ú) 1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu // ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja // ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo 2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca // ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile 3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu 4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti 5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah 6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo 7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak // ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek // nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene 8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora 9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega 10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente 11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin 12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus 13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje 14. ki osebku ni znan a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja // z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja ● ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka ◊ ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja túje prisl.: (po) tuje misliti; tuje ga je pogledal; beseda mu zveni tuje túji -a -e sam.: tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni tujega ozemlja; spoštovati tuje tuje stvari; ugotoviti, koliko je tujega v evropski miselnosti; iti na tuje v tujino; živeti na tujem v tujini ♪
  23.      tunelnína  -e ž (ȋ) tur. pristojbina za prevoz skozi predor, predornina: plačati tunelnino ♪
  24.      ukreníti  ukrénem dov. (ȋ ẹ́) narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja: v takem primeru je treba kaj ukreniti; proti taki odločitvi se ne da nič ukreniti; čeprav je stanje vsak dan slabše, nič ne ukrene; ukreniti vse potrebno za varen prevoz tovora; hitro, takoj so ukrenili vse, da se bolezen ne bi razširila / zanimalo ga je, ali bodo kaj ukrenili zoper njega, proti njemu ali ga bodo kaznovali // star. skleniti, odločiti: ukrenili so prodati hišo; ukrenili so, da tujec lahko ostane / jutri odidemo, je ukrenil oče ukrénjen -a -o: kaj je bilo ukrenjeno, da bi se delo lahko nadaljevalo ♪
  25.      unések  -ska m (ẹ̑) zmanjšanje teže, prostornine ali kvalitete, ki nastane pri blagu med prevozom, predelavo, skladiščenjem; kalo: prevelik unesek / blagovni, prevozni, skladiščni unesek ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA