vzdramilo (25)

kako smo verovali v tistih dneh: spomladi se	vzdramilo	bo v ljudeh? Tako smo vselej hrepeneli.	A
zemljo in od cerkve se je zaslišal zvon. To je	vzdramilo	Berto, hitro se izvije iz ritmajstrovih rok	A
je zašepetal tiho. Iz zamišljenosti ga je	vzdramilo	rožljanje meča.Komandant se je bližal in dolga	A
« Povelje je	vzdramilo	fante iz zamaknjenosti.Nadaljevati je bilo treba	A
jo je tresel za ramo. Dekle se je naposled	vzdramilo.	‒Ah, kako mi je hudo!	A
Tuljenje njegovih mučiteljev ga je kmalu popolnoma	vzdramilo.	Šele zdaj se je zavedel, da se je morala zgoditi	A
sobo, se je zdelo, da se je vse naokrog hipoma	vzdramilo	iz spanja.Govoril je hrupno in z bučnim smehom	A
telesa, spé ubite duše. Ali že čez pol ure se bo	vzdramilo	življenje groznejše od samega umiranja.Iz teh	A
srcu. Sredi pota šele sem se zavedel, kaj me je	vzdramilo	s tako nenadno silo... Okno v tretjem nadstropju	A
iz oči je kapala solza do solze na beli prt.	Vzdramilo	ga je rahlo ščegetanje na kolenu.Bela, nežna	A
neopaženo, brezkoristno ... . / . / stran 193 . /	Vzdramilo	me je iz spominov, kakor da je zamolklo jeknilo	A
globoko vznemirjen; vse življenje se je hipoma	vzdramilo	iz navadnega idiliškega dremanja.Živa duša ni	A
bila, kakor da bi se bilo šele v tem trenotku	vzdramilo	sonce; stalo je tam žgoče in neprijazno.	A
VIII ”Samo poklicalo me je,	vzdramilo	me je še ob pravem času ...“ Tresla se je vsa	A
njegovi trdi koraki; v kostanju se je napol	vzdramilo,	vzfrfotalo je narahlo in utihnilo ... Odklepal	A
neznano razkošje v njegovem srcu samem, - in	vzdramilo	se je in razširilo ob vsakem pogledu iz ljubečih	A
tam zunaj in ugasnila svetilka v njegovi sobi,	vzdramilo	se je v vsi nekdanji lepoti in od kesanja in	A
ali kljuvalo je močno, kakor da se je bilo	vzdramilo	v nočni tišini. Držal je roko mirno, poslušal	A
njem in je ugasnila brez spomina; srce se je	vzdramilo	iz spomladanskih sanj in je bilo toliko bolj	A
tja gor‘, - nabrati nisem mogel večjega šopka!	Vzdramilo	me je le, ko je rekla: ‚Sedaj bode dovolj, vrniti	A
konec!« Dekle je dvignilo glavo, kakor bi se	vzdramilo.	»Lahko vam je živeti,« - je tolažila.	A
bližnje grmovje, glasno zažvižgal. Dekle se je	vzdramilo,	vstalo in počasi korakalo proti izhodu.	A
predno sem ljubil Tebe; - šele pri Tebi se je	vzdramilo	moje srce in čutil sem, kar nísem čutil nikdar	B
kako se bodo »obnesli« in vedli, kaj jih bo	vzdramilo,	da bodo zapustili svoje domove in se spravili	D
eksplozije utopične energije”, v leto, ki “je	vzdramilo	svet”. Vstopili smo v zadnjo od premier gledališča	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani