vzdihovaje (34)

dnu hladnega tolmuna življenjskega spoznanja	vzdihovaje	obračali težki kamni potopljenih hrepenenj	A
razžari našo ljubezen!« Kolednik je še in še	vzdihovaje	molil, dokler ni truden sedel v travo in se	A
telesa, mladina je stiskala pesti. Eni so	vzdihovaje	klicali Kristusa na pomoč, drugi so rotili satana	A
razpelo, pokrižal se je in je molil dolgo in	vzdihovaje.	Molil je naglas, dolga spodnja ustnica se je	A
jutri, ko bodo misli bolj vesele!“ je rekel Aleš	vzdihovaje	in je vstal. ”Pridi ob belem dnevu, da te	A
bdel v veliki izbi, je ugasnil luč in je legel	vzdihovaje	na posteljo. Jan je slišal tisti vzdih in še	A
pojdem v božjem imenu!“ Oblačil se je počasi in	vzdihovaje;	toplo in prijetno je bilo v izbi, zunaj je bila	A
sem si, da stojim pred visoko hišo in gledam	vzdihovaje	v polrazsvetljeno okno svojega ”angela“.Tedaj	A
obstajali in se ozirali za vozom, z glavo majaje in	vzdihovaje:	”Tako doleti človeka nesreča; Bog nas varuj	A
peč, sklenil roke na hrbtu ter begal po izbi	vzdihovaje	in preklinjaje. ”To prokleto življenje!	A
gre svat na veselo ženitovanje. Ne jokaje, ne	vzdihovaje	-- v smehu in plesu je treba, da prestopi človek	A
slabosti in od vina. Ko si je obvezal glavo, je	vzdihovaje	vstal. ”Zdaj pa me še podpri, cigan!	A
sem opeval. To ime sem ljubil, ga šepetal	vzdihovaje	in pobožno, ga povzdigaval do zvezd, prižemal	A
pesem prav do neba hripavo in žalostno ter je	vzdihovaje	ugasnila nad požetim poljem. Nato je vzkliknil	A
sanjajo na otomani bridkostne sanje ter kade	vzdihovaje	egiptovske cigarete.Med nebom in zemljo v vijoličast	A
Marta in je upihnila luč. Obleka je zašumela,	vzdihovaje	je legla Hana v posteljo in se odela do ust	A
bil kdaj okusil ječo, sanja še v poznih letih	vzdihovaje	o zaklenjenih durih, o trdi postelji, o samotnih	A
še poljubila nista! Tako je pač bilo: ona je	vzdihovaje	gledala, kako se je vlačil po smradljivih zakotjih	A
naočnike. Pozibaval se je na tenkih bedrih, sopihal	vzdihovaje,	otiral si z belim robcem potno čelo; nato si	A
sklenila dolge prste. Mrmrala sta zamolklo,	vzdihovaje	in pokašljevaje; naposled sta se prekrižala	A
nikoli poprej. . / . / stran 215 . / Trudoma in	vzdihovaje	se je vzdignil stric; žile so se mu bile nabrekle	A
”Daj Bog!“	Vzdihovaje,	upognjena in trepetajoča sta počasi tonila v	A
me gospod Bog zopet združil z Ano Rozino!«	Vzdihovaje	je iskal vitez v svojem žepu po denarju.	A
Kdaj je že nisem pokusil, hruške Gospodične!«	Vzdihovaje	je odtrgal pogled od zrelega sadu ter zopet	A
tudi Zofijo, ki se je do zdaj še premagovala.	Vzdihovaje	si je z glave snela modro tenčico in jo po šegi	A
nebu je kazal že blizu jutra, ko je starka,	vzdihovaje:	»Ah, jaz revica, revica na svetu, Bog, ti mene	A
dolgo klečal, se nekam zamislil in naposled	vzdihovaje	in tiho odšel v podstrešno izbo, kjer je samoval	A
res lačna, pa grem.« »Da,« dahne dekle in se	vzdihovaje	opraviči: »Ne morem pomagati.« Majdič gre in	A
je zdrknil na koleno in od tam na preprogo.	Vzdihovaje	ga je pobral, obrisal z robcem obraz in ga posadil	A
AGITATOR: Zdaj se še baha, ošabnost, ker se je bila	vzdihovaje	vzdignila iz svoje žaltave postelje!-- Darujte	B
-- Zarotnika se	vzdihovaje	sklonita.Od močvirja sem, od črnega Raskovca	B
poteptam sneg, vzamem malico iz nahrbtnika in se	vzdihovaje	usedem.Malo pa le čutim boleče noge.	D
puščavništvu in se v trgovino po nov izdelek	vzdihovaje	odpravili šele takrat, ko bi stari razpadel	D
tipa »joj, poglej, kako je ljubek« si jih hodi	vzdihovaje	ogledovat, medtem ko imajo militantni borci	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani