vstajalo (35)

naraščanje Kakor naraščanje temnih glasov raslo je,	vstajalo	je iz globin, kakor zvonjenje nevidnih zvonov	A
stopnišče, ki je vsekano v pobočje. Poleti pa bo	vstajalo	sonce kakor vzhaja na planinah.Jeseni?	A
spomnila, vse, kar je odrivala iz spomina, je zdaj	vstajalo	v živih podobah.Bilo je popolnoma zanesljivo	A
bolj bližal. Nekaj kakor znana povest mu je	vstajalo	v duši. »Izvoli za menoj v šotor!«	A
dni. Govoril je in nekaj neizmerno lepega je	vstajalo	pred njim.Obrazi, ki je bila na njih vsa rosna	A
mogel do belega jutra. Iz miru moje duše je	vstajalo	polagoma nekaj nejasnega; zdaj pa zdaj se je	A
vedi, kako bi še naposled prišlo ...“ V gozdu je	vstajalo	življenje; toda nje še ni bilo.- Trava je bila	A
razmaknil prah globoko na produ. Zgenilo se je in	vstajalo,	zibalo se je počasi, neokretno, in zibalo se	A
Ko se je Kurent vzdramil, je hladno jutro	vstajalo	iznad gora.Romarji so spali kakor snopje, ki	A
prevračalo se, kotalilo se po stopnicah, gnetlo se,	vstajalo	in padalo -- neprestano. Pomoči ni bilo.	A
Kod sva hodila? Jutro je	vstajalo	rosno in zaspano, ko sva se napotila na Ljubljansko	A
globoka sladkost in je polnila srce do vrha,	vstajalo	je iz njih cingljanje zvončkov pred oltarjem	A
sijalo toplo velikonočno sonce, od oltarja je	vstajalo	dišeče kadilo v komaj vidnih plavih oblakih	A
nekaj trenotkov sta molčala obá. A polagoma je	vstajalo	sočutje v Sempronijevem srcu; pričel se je zavedati	A
vsej svoji krasoti, in čutila sta oba, kako je	vstajalo	iz te čiste svetlobe nekaj sladkega in tolažilnega	A
...	Vstajalo	je v meni tisoč dvomov in bojazni.Ali ni brezmiselno	A
Odločneje je rasla svetloba v sobo in iz mraku je	vstajalo	čudno, nelepo in trdo obličje Mučenikovo, ki	A
zlasti Šime Golja pa Andrej Laharnar. Obenem je	vstajalo	med ljudmi nekako medsebojno nezaupanje.Lovrenc	A
najvažnejša oseba v deželi. Občinstvo nad cesto je	vstajalo	ter z navdušenim ‘eviva’ pozdravljalo deželnega	A
dalje ga je gledala, tem večje začudenje je	vstajalo	v žgočem kesu: Kako si mogla, si smela, čeprav	A
oči, je že mežikalo izza daljnega hribja in	vstajalo,	ptiči po hosti obakraj ceste so mu na ves glas	A
bi resnično bilo?« To vprašanje mu je vedno	vstajalo.	Od kraja je že verjel.	A
ČETRTO POGLAVJE D O B R I N A M E N I Lepo je	vstajalo	drugo jutro sonce v vzhodu, kakor bi srečo obetalo	A
proti sredi. . / . / stran 69 . / Veselo je	vstajalo	sonce in obsevalo polja in velike travnike kloštra	A
nama na nasprotni strani onkraj doline pa je	vstajalo	zopet visoko, gosto obraščeno gorovje.Julka	A
vrbovjem in košatimi jeseni majhen potok. Zadaj je	vstajalo	zeleno gorovje, prostrano in valovito; tu in	A
okrepčajte se malo, prijatelj!« Občinstvo je	vstajalo	s sedežev, se vsevprek smejalo in znova zaploskalo	A
Sibir se ji je zdel znan. V njenih možganih je	vstajalo	rahlo znamenje na nebu, kakor zarja vzhajajočega	A
Sonce je sijalo navpično dol, tisoč vonjav je	vstajalo	proti nebu.Muha je brnela, pisan metulj je zafrfotal	A
Kopanje ob hladnem svitu, njeno mesto je	vstajalo	iz svojega peščenega groba, gradnja v nasprotni	A
čedalje bliže koncu celonočnega popotovanja. Ko je	vstajalo	sonce, smo se znašli na hribu Golo in tam v	B
pred kdovekatero variacijo na temo Jutro je	vstajalo	rosno in zaspano, ko sva se napotila na Ljubljansko	D
v prostore za selekcioniranje prostovoljcev.	Vstajalo	se je ob štirih zjutraj, potencialni legionarji	D
ali bo vzhoda sploh še kaj ostalo in kje bo	vstajalo	sonce, če ga ne bo? - jim ne bodo vzeli niti	D
tehnologija. (Smeh) Nemalo ljudi naj bi ponoči	vstajalo	in prebiralo elektronsko pošto.(Še večji smeh	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani