nova beseda iz Slovenije
me prorazi, i razigra od srca do čela. Kad | Joj | danas pazim obraz mili, oko mene vas se svijet | A |
golubova, a Nje ime slatko kano med cjelova. Al | šta | mi to hasni dobro najugodnije, kad nebo i zemlja | A |
rasvijetila dušu Nje ljepota sjajna. Stanko | Vraz | Nekoliko streljajev pod železniško postajo Grčavo | A |
Jakob Frass, ki se je pozneje podpisoval Stanko | Vraz. | V topo in neizobraženo maso hrvaškega naroda | B |
temelj poznejšemu razvitku hrvaške književnosti. | Vraz | je umrl l. 1851, torej v času, ko je Bachov | B |
je bil rojen. On ni obupoval, kakor Stanko | Vraz, | ni tarnal, da je ta njegov narod majhen, da | B |
1833 nehala izhajati ”Kranjska Čebelica“, je | Vraz | postal nekaj svojih pesmi Prešernu za ljubljanski | B |
slovenske države ‒ v tej primerjavi pritlikavec | Vraz | pa zamenja jezik, se pridruži večjemu in močnejšemu | B |
vrednosti ljudske pesmi zavedal tudi Stanko | Vraz | (Narodne pjesme u Slavoniji, Zagreb 1955, str | C |
in kako je že kazalo, da si bosta Korytko in | Vraz | razdelila "polje slovenske folklore". Narodnostno | C |
popravi po vzoru drugih, ki jih zna." Toda Stanko | Vraz | je bil, po navajanju Marka Terseglava "pri obravnavi | C |
Hrvaški, sicer pa jim je utiral pot že Stanko | Vraz. | Zaradi svojega osredotočenja na besedila se | C |
prirejal najrazličnejše folklorne pesmi. Stanko | Vraz | se v uvodu v svojo zbirko slovenskih folklornih | C |
soglasju z napevom in ne morejo dodati niti besede. | Vraz | se v tem predgovoru nekolikanj ljubosumno zgraža | C |
tudi sumi, da je zato prizadet njihov metrum. | Vraz | je tu katedrsko strog, medtem ko v pismu Francetu | C |
izdajatelji folklornih pesmi (Andrej Smole, Stanko | Vraz, | Emil Korytko idr.) v njegovem času so uživali | C |
držali niti tisti, ki so ga oznanjali (Vuk, | Vraz, | Korytko idr.), kaj šele npr. literati, ki itak | C |
navedeni jezikoslovni (Vuk), nacionalni (Prešeren, | Vraz) | , estetski (Prešeren), moralni (Slomšek), komunikacijski | C |
držali niti tisti, ki so ga oznanjali (Vuk, | Vraz, | Korytko idr.), kaj šele npr. literati, ki itak | C |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz | (umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
prenesel Čelakovsk;, pohrvatil ga je Stanko | Vraz, | k Poljakom mu je pot utiral pot Matija Čop. | D |
posebej povezana -, kardinal Missia, pesnik Stanko | Vraz | in drugi.Ker gre za jubilej, sem začel pogovor | D |
Grimm, 14. fiola, 15. Glonar, 16. Lara, 17. | Vraz, | -a, 18. akt, 19. Reis, 20. Krč, -n, 22. earl | D |
današnji dan: 1810 Rodil se je pesnik Stanko | Vraz, | utemeljitelj književne kritike na Hrvaškem in | D |
slovenskimi mlini na veter, je njegov prijatelj Stanko | Vraz | obupal nad slovensko majhnostjo ter se ogrel | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
71. TN, 72. obrat, 73. sočlovek, 76. kij, 77. | Vraz, | 78. Pele, 79. šal, 80. kuga, 81. Kim, 82. King | D |
uklanja vsiljevanju logike, po kateri je že Stanko | Vraz | prepričeval Prešerna, da je slovenščina za | D |
kot so Fran Miklošič, Oroslav Caf in Stanko | Vraz. | Na celjskem območju je postal osrednja osebnost | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
vprašanja so v slovenski zgodovini stalnica. Že | Vraz | je Prešernu odsvetoval pisanje v slovenskem | D |
društvo slovensko-hrvaškega prijateljstva »Stanko | Vraz« | . Zvonko Horvat | D |
drugi z navidezno slovenskimi (Majar, Dežman, | Vraz) | pa prehajajo med Srbe, Nemce, Hrvate.Gre za | D |
smo v 1990. letih radi ponavljali.. Stanko | Vraz | (Jacob Frass, 1810-1851), ki mu čbeličarji niso | D |
privrženec. Med najbolj vnetimi je bil Stanko | Vraz, | ki mu je ilirizem pomenil pot do vseslovanske | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz, | znan kot utemeljitelj književne kritike na Hrvaškem | D |
slovenskega naroda. Ni pomemben samo Stanko | Vraz, | ki ga je Prešeren za las izigral, da niso vključili | D |
hčer Ifigenijo, 3. reka v Srbiji (premetanka: | Vraz) | , 4. bukov sad, 5. začetnici pesnika Kocbeka | D |
polnoč hudo ponesrečil 45-letni domačin Danilo | Vraz. | S citroënom AX je vozil po nekategorizirani javni | D |
njegovem (?) mestu znašel njegov antipod Stanko | Vraz, | ki je v uvodu izpod peresa Matjaža Kmecla opisan | D |
Brežice, Šentilj, Kočevje), pa ilirizmom (Stanko | Vraz) | . Dragoceno je Škrabčevo razkritje »verske nestrpnost | D |
Cajnkar, Ivan Tomažič, Ksaver Meško, Stanko | Vraz, | Ruda Jurčec, Božidar Borko, Anton Trstenjak | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz, | ki je za hrvaško književnost pomemben kot utemeljitelj | D |
dialekte raziskovali še Urban Jarnik, Stanko | Vraz, | Franc Miklošič, Matija Valjavec, Ivan Zakrajšek | D |
voditelji Fran Miklošič, Janez Bleiweis, Stanko | Vraz, | Matija Majar, Josip Muršec.Toda iz neznanega | D |
več kot 400 prostovoljnih delovnih ur. J. G. | Vraz | zamenjal Rusa Ljubljana - | D |
Dosedanjega trenerja Miloša Rusa je zamenjal Boris | Vraz, | ki mu bo pomagal nekdanji nogometaš Slovana | D |
Miloša Rusa je zamenjal večni »gasilec« Boris | Vraz, | ki mu bo pomagal še nekdanji golgeter Slovana | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz | (umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
. 1998.08.28 REPOR2.TXT:20720 . / Stanko | Vraz, | Slovenec z dvema dušama Zaradi ilirizma je | D |
hrvaškega literarnega časopisa Ko je Ormožan Stanko | Vraz | poslal svoje slovenske pesmi romantični Kranjski | D |
redkejše, a zato toliko bojevitejše. Stanko | Vraz | ni prvi opozarjal, da pri nastajanju slovenskega | D |
vsebino, ideje ali programsko usmerjenost. Stanko | Vraz | je le eden od njih, mogoče najtipičnejši in | D |
ontroverzen v vsej plejadi učenih mož. Kajti Stanko | Vraz | je rojen v Cerovcu, na meji med ormoškim in | D |
galeriji akademije znanosti in umetnosti. Stanko | Vraz | je poleg Franceta Prešerna edini pravi romantični | D |
katerih mu niso znali ali hoteli pomagati. | Vraz | je začel z literarnim ustvarjanjem že zelo zgodaj | D |
bilo treba postati duhovnik), bo spoznal, da je | Vraz | prav zaradi literarnega in jezikovnega prizadevanja | D |
prihajal duh narodnega prebujanja in zanj je bil | Vraz | zelo zagret.Njegovo prepričanje, da narod potrebuje | D |
prepričanje) ilirsko poreklo. Toda prav Stanko | Vraz | iz Cerovca je prvi spoznal, da uporablja ilirsko | D |
sprejeta štokavščina. Po razcepu z Gajem je | Vraz | z najtesnejšimi sodelavci in somišljeniki pripravil | D |
hrvaškem narodnem in književnem preporodu. Stanko | Vraz | pa je zasedel častno mesto med njegovimi možmi | D |
delo Gusle i tambura. In vedeli, da je Stanko | Vraz | eden pomembnih hrvaških pesnikov, prvi hrvaški | D |
razumeli dr. Janka Kosa: »Zaradi ilirizma je | Vraz | zapustil območje slovenske kulture, kar je pomenilo | D |
Stojanovič. Zadnji odstavljeni trener Boris | Vraz | ni dobil niti tolarja, zato pa se šef vozi z | D |
Vergerij, Davorin Jenko, Janko Jarc, Stanko | Vraz, | Elda Piščanec, Josip Mravljak, Janez Puh, Cene | D |
v slabih razmerah. Derbi v Jaršah je sodnik | Vraz | v 55. minuti, pri izidu 2:1 za Jarše, celo prekinil | D |
žensko vprašanje v kraljici športov, Natalija | Vraz | pa odnos osnovnošolcev do vzdržljivostnega teka | D |
s sliko, slovenski in hrvaški pesnik Stanko | Vraz | (na katerega je vplival Mickiewicz), Levstik | D |
označene takšne, kot so bile Slomšek, Čop, Kopitar, | Vraz | itn. Vsi živi, vsi zarisani s pesnikovo hudomušno | D |
Rodil se je pesnik, kritik in esejist Stanko | Vraz | (umrl leta 1851), za hrvaško književnost pomemben | D |
slovenskega slovstva (1975) piše Slodnjak, da je | Vraz | »obenem ... zavrgel poskus katoliškega romantika | D |
vam iz zgodovine lahko povem, da je res Stanko | Vraz | leta 1836 v zasebnem pismu prvič uporabil slovensko | G |
lahko uživajo v živi glasbi,« si uspeh razlaga | Vraz. | »Seveda bi radi slišali svoje najljubše skupine | P |
lastni dnevni sobi močno dvomi? Fotograf Samuel | Vraz, | upokojeni poročnik JLA Latinović ali direktor | P |
navdušenja, na primer v Sloveniji, kjer se je Stanko | Vraz | celo odločil, da bo pisal v »ilirščini« namesto | P |
leto 1836, ko naj bi ga bil zapisal Stanko | Vraz | , sestavljeno pa naj bi bilo iz osnove mar | P |
današnje razmere nekoliko nenavaden. Stanko | Vraz | in del Slovencev je bil do predmarčne dobe navdušen | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |