nova beseda iz Slovenije
Izreči pravilno sodbo o njem, ni prav lahko. | Voltaire | ni bil ateist, in, kar jaz vem, ni napadal nikdar | A |
drugi plati pa vendar ne smemo prezreti, da je | Voltaire | z vso silo svojega mogočnega duha napadal in | A |
in ideologi meščanske revolucije Montesquieu, | Voltaire, | Diderot, d′Alembert, Rousseau in drugi.Težave | A |
92 . / Ena najbistrejših glav 18. stoletja, | Voltaire, | ki mu nekateri priznavajo naslov najduhovitejšega | A |
govora, tiska in nedotakljivost osebnosti. | Voltaire | je imel vrsto »prijateljev«, ki so mu prinašali | A |
lepega dne obiskal spet tak »prijatelj«, je | Voltaire | glasno vzdihnil: »Ljubi bog, reši me prijateljev | A |
bom natisnil, če mi pošljete sto zlatnikov.« | Voltaire | pa mu je odpisal: »Zahvaljujem se vam za prijazno | A |
razburjena mu je zagrozila, da ga bo ovadila škofu. | Voltaire | pa jo je brž ukrotil: »Jaz pa pojdem k vašemu | A |
pa boste morali priznati, da sem grda.« Toda | Voltaire | ne bi bil Voltaire, če ne bi odgovoril s poklonom | A |
priznati, da sem grda.« Toda Voltaire ne bi bil | Voltaire, | če ne bi odgovoril s poklonom: »Gospa, kakor | A |
. / stran 94 . / Ko stopita v čoln, opazi | Voltaire, | da vdira vanj voda in naglo skoči nazaj na obalo | A |
Francoz. »Na svetu je mnogo kraljev, toda samo en | Voltaire. | « Mlad pesnik je prišel k Voltairu in ga prosil | A |
in ga prosil, če mu sme prebrati svoje verze. | Voltaire | mu je dovolil, ga zbrano poslušal in se pri | A |
Začudeni pesnik ga je vprašal, kaj naj to pomeni. | Voltaire | mu je prijazno pojasnil: »Oh, če srečam stare | A |
če srečam stare znance, jih pač pozdravim!« | Voltaire | je imel najbrž posebne razloge, da ni maral | A |
bo zraven Pirona. Toda tega so že povabili in | Voltaire | je zato zahteval, da ta večer Piron ne spregovori | A |
besed. . / . / stran 95 . / Na zabavi je bil | Voltaire | brez konkurence in je kar žarel od duhovitosti | A |
ušesa, boste z njenim petjem prav zadovoljni.« | Voltaire | je poslal d′Alembertu tragedijo »Olimpia«, da | A |
smel sedmi dan počivati.« . / . / stran 96 . / | Voltaire | je kritiko razumel in delo popravil. D′Alembertova | A |
Jeanu Meslieru, umrlemu okoli leta 1730, je | Voltaire | pripisal svoje delo z naslovom Odlomki iz oporoke | A |
Leibnitz, Pascal, de Brosses, Condillac, Descartes, | Voltaire, | Diderot, Volney, Ampère, Max Müller itd. ‒ vendar | B |
Cerkev vse tisto, kar ji je še maloprej očital | Voltaire, | prištela v čast in zasluženje.Biti reakcionar | B |
Toda zgodilo se je prav to. Ni | Voltaire | izkoristil Friderika Velikega za svoje razsvetljene | B |
iz katerega se je, kot vemo, norčeval iskrivi | Voltaire. | Spinoza je bil v svojih metafizičnih trditvah | B |
dolgčas in celo hudobne misli, kakor je zapisal | Voltaire, | a prav tako vemo, da to v največji meri ni blagoslov | B |
Avguštin, Boecij, Epiktet, Paskal, Montaigne, | Voltaire, | Schopenhauer, Nietzsche, Wittgenstein...). Prvi | B |
človeškem slovarju nasploh, kakor je predlagal | Voltaire, | pa naj bi bila vsaj v slovarju filozofa beseda | B |
nima nobenega pomena kar koli pripovedovati... * | Voltaire | - ko berem njegovega Nevednega filozofa ta | B |
katerimi se je spoznaval pri petnajstih, so bili | Voltaire, | Nietzsche, Lessing, Haeckel, nato Kant, Sartre | C |
le monstre' in Diderot's thought." Studies on | Voltaire | and the Eighteenth Century 97 (1972), 149-261 | C |
Uredil John Falvey. V Studies on | Voltaire | and the Eighteenth Century 134 (1975), 111-217 | C |
Zoja Skušek. Ljubljana: Založba *cf, 1998. | Voltaire. | Dictionnaire philosophique.Pariz: Garnier-Flammarion | C |
svojo zgodbico o zajcu, ki je napadel psa ... | Voltaire | je bil med prvimi, ki so imeli zaradi tega slabo | C |
navdih pesniki (Corneille, Racine) in misleci ( | Voltaire, | Rousseau idr.).Še danes je eden najbolj prevajanih | C |
romantični lik Belizarja: med najbolj znanimi je npr. | Voltaire, | ki je napisal Anekdote o Belizarju (Anecdotes | C |
Prej nasprotno, ugotovimo lahko, da je bil | Voltaire | s svojim pozivom k spoznavanju preteklosti neevropskega | C |
Slika 3: Edward Gibbon. | VOLTAIRE | (1694‐1778) François-Marie Arouet ‐ alias | C |
Leopold von Ranke in Johann Gustav Droysen. | Voltaire, | ki je tudi prispeval ‐ bolj programsko kot analitično | C |
bilo ničesar brez zveze z njim.« Čeprav je | Voltaire | tudi sam opisoval vladavine posameznih kronanih | C |
sodbe o pruski politični stvarnosti. Sicer pa je | Voltaire | strastno nasprotoval najrazličnejšim ‐ predvsem | C |
sedanjost ‐ prihodnost. V Eseju o nraveh je | Voltaire | obravnaval zahodnjaški, turški, iranski, arabski | C |
posameznih izsekov oziroma sektorjev življenja. | Voltaire | je tako v filozofiji kot v zgodovinopisju človek | C |
Stern 1973, Marwick 1989, Warren 1998. | Voltaire | Nova filozofska zgodovina[952] | C |
totalno« zgodovino; tako kot sta predlagala | Voltaire | in Burchardt, slednji pa to s svojim enkratnim | C |
mesto je prišel, ko je začel obiskovati licej | Voltaire | v Parizu. Kot sam pravi, je »vpisal [...] veliko | C |
filozofijo zgodovine. Izraz je prvi uporabil | Voltaire | in od takrat je imel različne pomene.Zame pa | C |
performansi züriških dadaistov leta 1916 v Café | Voltaire. | Čeprav je Pollocka mogoče povezati s performativno | C |
Butter, Selma Café | Voltaire, | dadaisti iz Cage, John op. 51, op. 261; abstraktni | C |
vzroka zdele, kakor da se približujejo življenju. | Voltaire | je celo izjavil, da je flavtist iz Vaucansona | C |
végétaux, Pariz 1783, str. 27, 46, 61. 18 | Voltaire, | Physique, v: Oeuvres complètes, Pariz 1828, | C |
mešanico laboratorijskih in naravnih predstav. | Voltaire | tako sprašuje na enak način kot markiza du Châtelet | C |
intuitivnih podob privede do stvarnih napak. | Voltaire | je na primer mirno izrekel tole nezaslišano | C |
Conjectures physiques, 1706, str. 25-27. 32 | Voltaire, | Oeuvres complètes, zv. 41, Pariz 1828, str. | C |
Prévost: Manon Lescaut, Fielding: Tom Jones, | Voltaire: | Kandid, Sterne: Tristram Shandy, Walpole: Otrantski | C |
upor proti racionalizmu piscev, kot sta bila * | Voltaire | in *Diderot. Chauteabriandovi spomini, ki so | C |
dobilo nov zagon v 18. stoletju, ko so delovali * | Voltaire, | *Rousseau in drugi.Z izdajo Enciklopedije (1751 | C |
predvsem z idejami, s katerimi so pisci, kot so * | Voltaire, | *Rousseau, *Diderot in *Montesquieu, postavljali | C |
utrla pot moralistom 17. stoletja, medtem ko so | Voltaire | in drugi pisci *razsvetljenstva v njem videli | C |
fantazije raziskoval italijansko stvarnost. | Voltaire | (pravo ime François-Marie Arouet) (1694 - 1778 | C |
ki sta ga zagovarjala Fénelon in Rousseau. | Voltaire | je napisal več zgodovinskih del, med njimi Esej | C |
Sartre), »biča cerkve in žela v mesu oblasti« ( | Voltaire) | - to je seveda skoraj nemogoče, vendar je to | D |
ustvarili akademijo, katere satanski člani so bili | Voltaire, | Turgot, Diderot in d'Alembert - in iz tega kroga | D |
nastal 3. februarja 1916 v züriškem kabaretu | Voltaire, | kjer se je skupina umetnikov zavestno odločila | D |
stojijo na mestu - gledano povprek, so od kavarne | Voltaire | in od Duchampa naprej vsi po malem tlačili isto | D |
leta 1778 je umrl francoski pisatelj in filozof | Voltaire | s pravim imenom François-Marie Arouet (rojen | D |
za mnenje. »Dragi prijatelj,« je odgovoril | Voltaire, | »če bi bilo v vaših verzih več ognja, v ognju | D |
nastopali tudi znani razsvetljenci (Diderot, | Voltaire, | Rousseau ...).Med francosko revolucijo je konvent | D |
se zlažemo v pravem trenutku, se je vprašal | Voltaire. | Giannija De Michelisa, nekdanjega italijanskega | D |
vedeli, kaj v Franciji pišejo enciklopedisti, | Voltaire | in Rousseau?Ali v njim bližjem nemškem duhovnem | D |
1694 se je rodil francoski pisatelj in filozof | Voltaire | s pravim imenom François-Marie Arouet (umrl | D |
Smrt Francozom!« A | Voltaire | ni izgubil hladnokrvnosti.Ustavil se je, se | D |
za Evropo odločilna leta sredi 18. stoletja. | Voltaire | je Evropo leta 1751 opisoval kot veliko republiko | D |
oblast. Ker je želja po oblasti, kakor pravi | Voltaire, | najstrašnejša med vsemi boleznimi človeškega | D |
rojen prebrisan,« je pisal Boileau. In za njim | Voltaire: | »Francozi so prebrisani in veliki šansonjerji | D |
nova zgoščenka Autodaféja z naslovom Cinéma | Voltaire. | Prinaša postmodernistični kolaž popularnih, ljudskih | D |
leta 1778 je umrl francoski pisatelj in filozof | Voltaire | s pravim imenom François-Marie Arouet (rojen | D |
Dunaja. V svojem znanem delu Kandid ali optimizem | Voltaire | obračunava z Leibničevimi filozofskimi stališči | D |
Anekdota za danes Francoski filozof in pisatelj | Voltaire | s pravim imenom François Marie Arouet (1694 | D |
in sicer to, da je tisti brezbožni nadlopov | Voltaire | umrl kot pes, kot žival.« Znan pariški lasuljar | D |
začetku 20. stoletja pa je dadaistični Cabaret | Voltaire | odpiral meje med umetnostjo in življenjem, medtem | D |
šahovske igre in šahiranja«), kardinal Richelieu, | Voltaire | ...Tja sta zahajala Robespierre in Marat, voditelja | D |
skozi notranjost zemlje. Filozof in romanopisec | Voltaire | je zanj izvedel še isti mesec.Novica o številnih | D |
klasika z vinom, starejši je, boljši je. A že | Voltaire | je vedel, da pregovor ni dokaz.Hardy je šel | D |
pije izvrstno vino, pariško stanovanje na Quai | Voltaire | ob Seni si je opremil s stilnim pohištvom, obiskuje | D |
tudi predsednik novinarske in politične mreže | Voltaire, | ukvarja zlasti z organizacijo protestov proti | D |
nekaj sejmih starega in novega; na bulvarju | Voltaire, | na bolšjem sejmu Porte de Montreuil ..., na | D |
ugovarjal Bogu. Dilema, ki jo je duhovito formuliral | Voltaire | - namreč, če Bog zla ne more ukiniti, ni vsemogočen | D |
filozof in zgodovinar François-Marie Arouet | Voltaire, | največji predstavnik evropskega razsvetljenstva | D |
Pogovor s Simonom Robinsonom | Voltaire | kot plemenita zabava Angleški dirigent je | D |
brez oblikujoče prezence). Zgodbo podajajoči | Voltaire | je bil Vojko Belšak. Za obrtno obzorje opernega | D |
metaforični pomen. Prosvetljeni ljudje, kot je bil | Voltaire, | so verovanje v vampirje in njihove značilnosti | D |
dela vpletali pisci, kot so bili Montesquieu, | Voltaire | in Lessing.Motivi z Jutrovega pa so se še pogosteje | D |
Anekdota za danes Francoski pisatelj in filozof | Voltaire | (1694 do 1778) ni kaj posebno maral satirika | D |
Alexis Piron ga je podražil: »Dragi | Voltaire, | tvoja Zaïre je padla!« Ampak duhoviti avtor | D |
Slednjo, le malo verjetno domnevo je razširil | Voltaire, | pozneje pa jo je Alexandre Dumas uporabil v | D |
filozof in zgodovinar François-Marie Arouet | Voltaire, | največji predstavnik evropskega razsvetljenstva | D |
se tudi sami vidijo ljudem v dolini majhni. ( | Voltaire | - Murphy) Oblastniki so spretni in uglajeni | D |
amaterske in akademske filozofije, ki jih je | Voltaire | opredelil takole: »Nekdo govori nekaj, česar | D |
slikarstvu. Učenjaki, kot sta bila Leibniz in | Voltaire, | so Kitajsko občudovali, zato so tudi evropski | D |
Francoski književnik, zgodovinar in filozof | Voltaire | (1694 do 1778) je nekaj časa preživel na dvoru | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |