nova beseda iz Slovenije
sin?« je Mala vprašala. »Nič ne skrbi!« jo je | Vitogoj | tolažil.»Jaz sam sem mu velel, naj gre na grad | A |
Zdaj rajši pokaži, kaj si dala v skledo,« se je | Vitogoj | posili smehljal. Žena je brž stekla pred peč | A |
in še sama prisedla. »Tako, vidiš,« se je | Vitogoj | smehljal.»Ovsen močnik in ješprenj sta močna | A |
smehljala, češ, za Hotimira se ni bati, saj se | Vitogoj | dela, kakor ne bi bilo nič. »Ali ste kres že | A |
je vprašala. »Smo; takega ko grmada!« se je | Vitogoj | hvalil.»Popoldne bomo navlekli še brinovih vej | A |
varovale do drugega kresa.« »Bomo, bomo,« je | Vitogoj | obetal. V Ljubinovi koči pa so ob skledi bili | A |
»Nikar ne oznanjaj, kar še ni! Počakaj, | Vitogoj | in jaz stopiva do Gorazda, da bo na gradu izprosil | A |
momljal sam vase; »če bo treba, naj potlej še | Vitogoj | stopi tja.« Prav tačas je v strmem bregu za | A |
ogovega trnja metal v ogenj. . / . / stran 74 . / | Vitogoj | in žena Mala sta takisto rotila zle duhove in | A |
kaj bi rad. »Najprej te bo treba skriti,« je | Vitogoj | menil.»Če te grajski izvohajo, ne boš tako kmalu | A |
je ranjen zvitorepi Zlebor, je tudi povedal. | Vitogoj | je s Hotimirom nalašč malo zaostal in ga tiho | A |
s tisto pravico.« »Ne poznaš še gradu!« je | Vitogoj | vzdihnil.»Vendar nikar ne obupaj!« ga je tolažil | A |
spravijo domov mrvo in slamo za živino?« je | Vitogoj | dvomil. »Saj nimajo živine v mestu.« | A |
»Saj bi človek šel tja, ko bi utegnil,« je | Vitogoj | vzdihoval. »Da bi se Materi božji potožil in | A |
pa je suha, domov jo moramo spraviti!« se je | Vitogoj | upiral.»Tistih šibin narežemo lahko potlej, | A |
in beke ob Višenjci in hiteli rezati šibine. | Vitogoj | ni zinil nobene.A ko je Hartvik z debelo brezovko | A |
živinče uporno?« je dejal in odnehal, ko se je | Vitogoj | začel tresti in na kup lesti. »Zdaj pa pridno | A |
moli za srečno zadnjo uro, brezec brezasti!« je | Vitogoj | rekel drhte in hripavo od bolečin in togote | A |
Kdo ga je?« »Ni treba vpiti, sin moj!« ga je | Vitogoj | krotil.»Saj še jaz nisem, ko me je brezec mesaril | A |
« »Moško je bilo oboje, pametno pa ne!« je | Vitogoj, | že ves v Rodaninih mažah in povojih, vzdihoval | A |
Kaj je mogoče ‒? Svobodnjak ‒?« sta se | Vitogoj | in Ljubin čudila. »Po pravici!« je Trlep mogočil | A |
Miroslava, Slavenka, Predislav, Rastislav, | Vitogoj, | Zemidraga, Žitomir ...Vseh imen je več kot 1500 | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |