nova beseda iz Slovenije

vitogoj (22)


sin?« je Mala vprašala. »Nič ne skrbi!« jo je      Vitogoj      tolažil.»Jaz sam sem mu velel, naj gre na grad  A
Zdaj rajši pokaži, kaj si dala v skledo,« se je      Vitogoj      posili smehljal. Žena je brž stekla pred peč  A
in še sama prisedla. »Tako, vidiš,« se je      Vitogoj      smehljal.»Ovsen močnik in ješprenj sta močna  A
smehljala, češ, za Hotimira se ni bati, saj se      Vitogoj      dela, kakor ne bi bilo nič. »Ali ste kres že  A
je vprašala. »Smo; takega ko grmada!« se je      Vitogoj      hvalil.»Popoldne bomo navlekli še brinovih vej  A
varovale do drugega kresa.« »Bomo, bomo,« je      Vitogoj      obetal. V Ljubinovi koči pa so ob skledi bili  A
»Nikar ne oznanjaj, kar še ni! Počakaj,      Vitogoj      in jaz stopiva do Gorazda, da bo na gradu izprosil  A
momljal sam vase; »če bo treba, naj potlej še      Vitogoj      stopi tja.« Prav tačas je v strmem bregu za  A
ogovega trnja metal v ogenj. . / . / stran 74 . /      Vitogoj      in žena Mala sta takisto rotila zle duhove in  A
kaj bi rad. »Najprej te bo treba skriti,« je      Vitogoj      menil.»Če te grajski izvohajo, ne boš tako kmalu  A
je ranjen zvitorepi Zlebor, je tudi povedal.      Vitogoj      je s Hotimirom nalašč malo zaostal in ga tiho  A
s tisto pravico.« »Ne poznaš še gradu!« je      Vitogoj      vzdihnil.»Vendar nikar ne obupaj!« ga je tolažil  A
spravijo domov mrvo in slamo za živino?« je      Vitogoj      dvomil. »Saj nimajo živine v mestu.«   A
»Saj bi človek šel tja, ko bi utegnil,« je      Vitogoj      vzdihoval. »Da bi se Materi božji potožil in  A
pa je suha, domov jo moramo spraviti!« se je      Vitogoj      upiral.»Tistih šibin narežemo lahko potlej,  A
in beke ob Višenjci in hiteli rezati šibine.      Vitogoj      ni zinil nobene.A ko je Hartvik z debelo brezovko  A
živinče uporno?« je dejal in odnehal, ko se je      Vitogoj      začel tresti in na kup lesti. »Zdaj pa pridno  A
moli za srečno zadnjo uro, brezec brezasti!« je      Vitogoj      rekel drhte in hripavo od bolečin in togote  A
Kdo ga je?« »Ni treba vpiti, sin moj!« ga je      Vitogoj      krotil.»Saj še jaz nisem, ko me je brezec mesaril  A
« »Moško je bilo oboje, pametno pa ne!« je      Vitogoj,      že ves v Rodaninih mažah in povojih, vzdihoval  A
Kaj je mogoče ‒? Svobodnjak ‒?« sta se      Vitogoj      in Ljubin čudila. »Po pravici!« je Trlep mogočil  A
Miroslava, Slavenka, Predislav, Rastislav,      Vitogoj,      Zemidraga, Žitomir ...Vseh imen je več kot 1500  P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA