Hartvik se je krohotal in ga tepel, da je kri brizgala iz raztepenega hrbta in da so se ihteče tlačanke obračale proč. »Ali imaš dosti, živinče uporno?« je dejal in odnehal, ko se je Vitogoj začel tresti in na kup lesti. »Zdaj pa pridno moli za srečno zadnjo uro, brezec brezasti!« je Vitogoj rekel drhte in hripavo od bolečin in togote.