nova beseda iz Slovenije
Kako? JULIJA Ej, to je | verz, | ki mi ga je plesalec pravkar povedal. Znotraj | A |
Prikaži se, zaljubljeni vzdihljaj! Samo en | verz | povej, pa bo zadosti; samó en ”ah“, samó ”srcé | A |
Dopoldne I. Dopoldan je kot drugi dopoldnevi - | verz, | zamenjan s popoldan, je zapisal Kajetan Kovič | A |
ne? ‒ saj njen svobodni, notranje ritmizirani | verz | ter izraz nadrobi v to »zarečeno posodo« toliko | A |
vajeni ‒ napisane so mimo pravopisnih pravil, | verz | je prosto zastavljen, taka je tudi ritmična | A |
nič. Od vsega tega je bil pomembnejši en sam | verz | otožnega pesnika Robinsona Jeffersa, ki je nedaleč | A |
imelo rdečo rožo, na levi in desni papirček in | verz | na njem. »Tegale!« je rekel prodajalki. | A |
olimpski pijanosti, -- zadoščal je en sam Hribarjev | verz | in v hipu sem se streznil.Zato nosim to pesem | A |
milo se mi je storilo; zakaj tudi ona je bila | verz, | blagozvočen verz te lepe pesmi, moje mladosti | A |
storilo; zakaj tudi ona je bila verz, blagozvočen | verz | te lepe pesmi, moje mladosti. ”Blagor ti | A |
rima je stala na svojem mestu, kakor pribita, | verz | za verzom vam je padal na uho, pravilno in odmerjeno | A |
napisal teh besed, napisal bi bil samo poslednji | verz. | Razodeto je in ni vprašanja več, kako je z očmi | A |
”Nevesta, bodi zdrava ...“ Ko je prebral | verz, | zapisan z velikimi, komaj polrazločnimi črkami | A |
njem bo zapisano: Tukaj počiva Anka ... in še | verz | zraven ... sam ga bom zložil, moje bodo besede | A |
grdega in gnusnega ... Neroden je bil zadnji | verz, | rad bi ga izbrisal; ali kljub njemu živi v mojem | A |
zapeli kakor sto zborov skupaj znani refren. | Verz | je bil všeč tako Komendčanom kakor Moščanom | A |
Zardel sem do ušes. | Verz | se mi je zdel napisan precej čez rob.Če sem | A |
Pod klopjo se je takoj zatem znašel naslednji | verz: | »Pisker na glavo si povezni, | A |
radijskem sprejemniku - je bil atu najbolj všeč | verz, | ki je govoril o tem, da je vandrovcem hudo, | A |
Tu in tam sem že kot gimnazijec skoval kakšen | verz, | ob pogovoru z gospodom Stritarjem pa je začelo | A |
največkrat odprto na strani, kjer je bil Janezov | verz: | »Micka, ti si na svetu najbolj luštna | A |
ter pod to vrsto napisal dotični pristujoči | verz | iz Fausta: ‒ Wir wollen′s weiter sehn. Mephistopheles | A |
Če mi besede lete skupaj, da bi se strnile v | verz, | jih razpršim kakor vrabce.Vššš! | A |
sredi takšnega razmišljanja sem zalotil tale | verz: | čeprav poznam vse poti, nikoli ne najdem v Cordobo | A |
nekdanjega planeta. Na pamet so me naučili čudovit | verz, | ki ga je napisal Heine: Vi, klici mladih let | A |
tlak, po katerem ubiraš svoja pota.« »Izbrskaš | verz | za vsako priliko,« mu z nasmehom reče.»Kateri | A |
osmrtnice v časopisu, tu in tam kakšen solzav | verz | ali reklo: NAJ TI BO LAHKA ZEMLJICA ...NASVIDENJE | A |
svinčnika. Mogoče bom utegnila napisati kak | verz. | Kmalu upanje izgori. | A |
podobno obema polovicama gesla. Ampak še en | verz | mora biti za zvonovi Old Baileya.Morda ga bo | A |
italijanske besede je vključeval v ruskojezični | verz | z namenom, da bi ustvaril ozadje in orkestracijo | B |
otopelo. Koga pa še vrže iz tira narobe napisan | verz | ali opolzka beseda v svetišču poezije ali karkoli | B |
samokolnic po nasipu. In navsezadnje, ali je prosti | verz | in opustitev interpunkcije v pesmi res takšna | B |
mrtvi žabi. Če se je Gorazdu hotelo, da napiše | verz, | je hotel obenem tudi nekaj povedati, in sicer | B |
napisal prvo besedo, ko mu je zapel v srcu prvi | verz, | ni zapravil niti ure.Delo ga je objelo z obema | B |
zjutraj v Frankfurtu in zvečer v New Yorku, kakšen | verz | da se je rodil snoči d'Annunziu v Nizzi.In tega | B |
In to ni dobro. Lepa oblika, gladek | verz, | klasičen stih zamorí čestokrat najpoetičnejšo | B |
verzov okroglo devet tisoč, da nam skoraj vsak | verz | razodeva posebno vrsto humorja, da pa se družijo | B |
gospod Blaž se mu nasmehne porogljivo ter napiše | verz, | ki je naturna posledica prejšnjega in ki bi | B |
ukleneš tako pocestno besedo v verze, kajti | verz | je zunanja etiketa poezije in torej je ponižana | B |
Kdorkoli med nami bi zdaj opeval Gorico -- prvi | verz | bi bil vzklik, ali vzdih.Ljubezen, žalost, srd | B |
in upanje vanjo -- vse bi se izlilo v en sam | verz, | v en sam vzklik; ta verz bi bil vsej pesmi znamenje | B |
se izlilo v en sam verz, v en sam vzklik; ta | verz | bi bil vsej pesmi znamenje in plakat.To je vedel | B |
glasnim . / . / stran 159 . / smehom. In ta | verz | je zares vsej dolgi pesmi znamenje in plakat | B |
od ljubice. -- Glede oblike omenim, da ima | verz | ”z ljubezni živim ognjem“ en stop premálo; in | B |
svetovljanstvu zapisal zelo ilustrativen in poguben | verz: | »... da oblast in z njo čast kot pred spet naša | B |
francoskih Alpah in k temu toponimu pripisati | verz | iz prastare slovenske ljudske pesmi: N′mav čriez | B |
mu je vse to premalo in bi navedel misel ali | verz, | ki ga ni mogoče adekvatno (kar seveda ni dobesedno | B |
Goethejev junak Favst. A ni mislil na ton ali na | verz | ali na podobo, mislil je na najvišje dobro tistega | B |
jednostavno črtajo umotvori, čijih eden sam | verz | imá več vrednosti kot (izvzemši Zupančiča) | B |
saj se spominjaš na tisti neizrečeno poetični | verz: | Dež za solncem mora biti - za veseljem žalost | B |
Mariboru, kjer se mi je pripetila nezgoda, da sem | verz | zadnje kitice »srebrnina rosa trave« odrecitiral | B |
smehljajem: »No, bomo videli, ali sploh veste, kaj je | verz. | «»Bomo videli,« sem mirno odgovoril. | B |
rekel, je imenitna, nekoliko pa me moti tale | verz. | In sem mu ga pokazal. | B |
bi ta stih napisal takole,« in mi je prebral | verz | Prešerna-Župančiča, ki ga žal ne znam ponoviti | B |
sem si v mislih ponavljal prirejen Župančičev | verz | iz Dume: Tamkaj v svobodo gre, tamkaj v bodočnost | B |
prijel Bora za roko in mu zašepetal Pregljev | verz: | »Še nocoj ena urca je skrita...«In na vprašanje | B |
shemo. Začetni stih prvega soneta in sklepni | verz | zadnjega (če za hip odmislimo Magistrale) sta | C |
poezijo v primeru teh dveh pesnikov in na splošno: | verz, | motivi in teme.(Nikičević 1980: 422.) Raziskovalec | C |
res ljudske in katere Vodnikove. Imitiral je | verz | in ritem ter kitično obliko, prav tako pa je | C |
ritem, štirivrstična kitica, rima abab, vsak | verz | kot pomenska in zvočna celota ter možnost petja | C |
z ljudskim v pesmi Druga (1899), ki vsebuje | verz | kresne pesmi: "Daj nam, bože, dobro leto!"(Š | C |
stikata (stičišča so: jezik, vsebina, zgradba, | verz, | ritem ...), nato pa se v določenem trenutku | C |
pozneje ponarodi, pomembna tudi njen ritem in | verz. | Ne samo vsebina, oblika, snov in jezik, tudi | C |
vsebina, oblika, snov in jezik, tudi ritem in | verz | določata sprejem neke pesmi v ljudsko last. | C |
pevčevega spomina, ko se v neki pesmi pojavi | verz | ali skupina besed, ki jih pevec pozna že od | C |
njegov zavestni ustvarjalni akt. Pogost potujoč | verz | je npr."Kod si hodil, kje si bil", ki se pojavi | C |
). V baladah imamo velikokrat kot potujoči | verz | dramatični zaključek pesmi: "doli pade, omedli | C |
konča in nato nadaljuje z drugo, v katero vnese | verz | ali besedo, kitico iz prejšnje pesmi.To počne | C |
celoti nove pesmi ali pa se mu zdi, da bi kak | verz | ustrezal ritmu nove pesmi, oziroma uporabi star | C |
ustrezal ritmu nove pesmi, oziroma uporabi star | verz | zato, da zapolni pozabljeno mesto v pesmi.Verz | C |
verz zato, da zapolni pozabljeno mesto v pesmi. | Verz, | kitica ali motiv, ki potujejo iz pesmi v pesem | C |
na žanrsko razlikovanje, lahko vidimo, da se | verz, | ki potuje, znotraj dveh različnih zvrsti v ljudskem | C |
poskočnici in zdravički - umesti tako, da isti | verz | združuje v sebi dva pomena, ki si morata biti | C |
ritem in melodija, saj le tako lahko potujoči | verz | potuje znotraj dveh različnih vrst enake zvrsti | C |
jubezenska lirska Ljubezen se ne da pogasiti. Ta prvi | verz, | ki se je prenesel v drugo pesem, je potujoči | C |
ki se je prenesel v drugo pesem, je potujoči | verz, | ki se kot obrazec pogosto pojavlja v različnih | C |
neko drugo pesem, ki vsebuje isti izraz ali | verz, | in če je ona druga zložena v enakem ritmu, nehote | C |
in če bi upoštevali melodični naglas, bi bil | verz | menjajoči se trohejski sedmerec in peterec z | C |
Brkinov se začne: "Danes je sam sveti dan." | Verz | "Sonce je mrknilo, luna krvava, skale so pokale | C |
povezava z ljudsko pesmijo je postavljena v prvi | verz, | ki je parafraziran citat iz ljudske pesmi: | C |
pogost uvajalni ljudski obrazec ali potujoči | verz. | Ljudska pesem Kralj Matjaž rešen iz ječe je samo | C |
rdeča se rdeča // na sredi glava ..." Ljudski | verz | je tako razstavljen na posamezne besede in nato | C |
zapojemo kot štirivrstičnico in zanemarimo tretji | verz | kot samostojni verz, lahko tudi Snojevo pesem | C |
štirivrstičnico in zanemarimo tretji verz kot samostojni | verz, | lahko tudi Snojevo pesem zapojemo na ljudsko | C |
spozna, da bo umrl na galeji, vendar Strniša ta | verz | vključi kot prvino prerojevalne funkcije življenja | C |
nato določajo njihovo vlogo. Če pevec prevzame | verz, | ritem ali motiv iz pripovedne pesmi in ga vključi | C |
ljudskega pesništva jemlje motive, teme, ritem, | verz | ali pa celotno pesem za kasnejše preoblikovanje | C |
da se posamezni elementi ljudskega (ritem, | verz) | prenesejo iz posamezne ljudske pesmi v novonastalo | C |
ljudske pesmi v celoti, ohranjala pa njen ritem in | verz | z izjemno samosvojo in prefinjeno estetsko in | C |
pesniški zbirki Kobalt (1976, str. 15) je izrabil | verz | Slomškove nabožne pesmi V nebesih sem doma, | C |
znane ljudske verzne oblike, kot so vagantski | verz, | tridelni osmerec, sedmerec, štirivrstičnica | C |
pesem in ponovno uporabi distih 8/7 (romarski | verz) | , očitno njegov stalni verzni obrazec: "V deželi | C |
sonce vendar sije trava se blešči v rosi" (prvi | verz) | , zadnjih pet verzov pa to pesem popelje v čisto | C |
vendar z izrazito ironizacijo. Morda pa je ta | verz | le t. i. ljudski obrazec in ga pesnica uporabi | C |
korespondira predvsem skozi stilne strukture, | verz, | besedišče, skozi uporabo zakritih in preobraženih | C |
Jenstrle, M. Vincetič: štirivrstičnica; romarski | verz: | M. Vincetič (Galjot)), citat trohejskega ritem | C |
iz pesniške zbirke Srčevec (1972) je uvodni | verz | "Kdor je truden naj gre spat""eden od značilnih | C |
M 24.097. Taka uvajalna formula ali uvodni | verz | je sredstvo za melodični ritem v ljudski pesmi | C |
pesem Vrč (Tisti čas 1993) ima za uvod prvi | verz | iz ljudske ljubezenske lirske pesmi Dekle je | C |
obsmrtnico z naslovom Kadar jaz umrla bom - prvi | verz | te ljudske pesmi je prevzela Makarovičeva: | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |