Tedaj sem sklenil, da bom tudi sam postal pisatelj in pesnik. Tu in tam sem že kot gimnazijec skoval kakšen verz, ob pogovoru z gospodom Stritarjem pa je začelo kar vreti iz mene. Vse noči sem potem čečkal na papir pesmice, pisal krajše povestice, zraven pa sem skladal glasbo za nove ljudske poskočnice.