umazana (967)

mislil, da je njegova zemljiška knjiga tako	umazana.	URH Povrhu še nevknjiženi dolgovi!	A
jeziku zaničevanega! - Poznam vas vse skupaj -	umazana	drhal!- Kaj se še ne boste vzdignili?	A
se mi, da mi je mraz ... Na vsem tem leži neka	umazana,	ostudna péga ... ali je ne zapazite? BROŠ:	A
bojiš moje roke, Francka? Ali se ti zdi, da je	umazana,	da je moja roka krvava? FRANCKA se umakne	A
Revolucionarna sovjetska vlada jo je objavila!	Umazana,	genocidna trgovina nadutih imperialistov.Z njo	A
Slovenijo. Po kataklizmi prve svetovne vojne je	umazana	politika zahodnih zaveznikov najprej vzela slovensko	A
snu stokala. Zjutraj pa je bila njena blazina	umazana	od prebite spodnje ustnice. Kmalu zatem pa so	A
Nemogoče je bilo očediti telesa, ki so bila	umazana	od pasu vse do stopal, vendar jih je bilo treba	A
lici. Smili se nam, a je vendar grda, takó	umazana	in nepočesana. Stoji sredi ulice in gleda v	A
drevesom je bila precejšnja mlaka. Voda je bila	umazana,	zelenkasta.Mušice so rojile nad njo, trop drobnih	A
ovcam neprenehoma zabijal v glavo, da so prah in	umazana	smet, da je njihovo življenje kratka minuta	A
mrtvaški list. Tako je umrl Žef Obrekar, ki je bil	umazana	smet v primeri z božjo neskončnostjo, kakor	A
raztrgane divane, iz katerih je silila vlažna in	umazana	morska trava in ki so bili v tej gneči tako	A
kremplje in zobe, ko pa jih nima več, je otopela in	umazana	žival! Razumeš!	A
Ali si hud? - Hud nisem, toda srajca bo	umazana,	- sem v zadregi zamrmral in segel z roko za	A
Venčka in Pepča, Vojnačeva poba mojih let, ki sta	umazana	in razcapana sedela na pragu ter glasno cmokaje	A
velikanska, zavaljena, neverjetno zanikrna in	umazana	babnica, lena pa že tako, da je njena lenoba	A
lizal mi, ko boš bral boš! ... - je zastokala	umazana	potovka. - Ne bom ne! -	A
samo njegova velikanska miza, ki je bila še vsa	umazana	od testa.Okrog hiše pa je vrelo in šumelo.	A
vreme ne spreminja. Po kolovozih nikjer ne teče	umazana	gnojnica, nikjer ni nadležnih muh, nikjer sitnega	A
razmršen; njegova srajca je bila raztrgana in	umazana.	»Tepli so ga! ...	A
si je sam, ker se mu je Zamorka zdela preveč	umazana.	O, imel je zelo tenak nos, kar se tiče umazanije	A
zaničljivo zmrdne in jo spusti, kakor bi bila	umazana.	Bichi se medtem približa k mizi in plašno	A
»Kaj si jo boš ribal! ... Saj ni	umazana	...« Drejc ga vprašujoče pogleda, nato	A
se pripodita Sova in Drejc. Oba sta še bolj	umazana,	mokra, sajasta in že precej raztrgana.	A
vanj: Toliko je bilo grdega, da je tvoja duša	umazana	in sajasta kakor svinjska kuhinja!«	A
razmršen; njegova srajca je bila raztrgana in	umazana.	»Tepli so ga! ...	A
prejšnje stoletje, Avstrija, vlažni zidovi,	umazana	stopnišča, vodovodne pipe po hodnikih tam izza	A
visoko v hribih, vsa premražena kot dva vrabca,	umazana	od blata, mokra od dežja, in lepa, fina, elegantna	A
zdaj je tukaj, hči ali žena, devica ali candra,	umazana	ali ušiva, s prebrisanimi naklepi pod kosmi	A
Huda reč je bila za njim.	Umazana	ležišča, samotne poti, nevarni prehodi, gozd	A
forzati, med ujetniki in hudodelci, zadnja,	umazana,	ničvredna delovna sila.Z okovi na nogah.	A
krožnikov in kosti in nožev in mesa in kruha,	umazana	tla in cucke, ki so se leno vlačili naokrog	A
blisnila Otu misel, temu se še sanja ne, kakšna	umazana	laž ga čaka. Rdečebradec je stopil h konju	A
to je dotik žene, kače, ki ugrizne, tretji je	umazana	stvar podobna ognju, ki izžge srce, četrti je	A
drugi je lažni dotik kače, ki ugrizne, tretji je	umazana	stvar, podobna ognju, ki izžge srce, četrti	A
pokorščini in skušal s hvaležnostjo sprejeti tudi	umazana	in nesmiselna dela, ki so mu bila naložena,	A
prstov pohote, razuzdan pogled, potni dotik,	umazana	stvar, ki izžge čisto srce, slinavi poljubi	A
begunov, raztepene vojske, skozi močvirja in	umazana	prenočišča, prevezovala sem mu rane, sovražila	A
tuj svet, bila je tudi mračna in žalostna,	umazana	in tiha.Kakor da se je na tej prekleti zasneženi	A
Prekleta kurba, sikne Vili Fink, prekleta prasica	umazana.	Bi me izdala, ne?	A
jutru, razdrapana pročelja so bila v ozadju,	umazana	ulica, od zemlje do nebes tiho jutro.In zdrzniti	A
po katerem se, kot pravi, čuti kar nekoliko	umazana.	Ljudje se zberejo na dvorišču in pred vrati praznega	A
modre Donave, ki sploh ni modra, ampak zelo	umazana,	zelenorjava.Onadva sta videla ta svet drugače	A
in pritisnil sprožilec. Od smodnikovega dima	umazana	lica so se mu divje tresla, tenke ustnice pa	A
in jo vprašal, če ga še pozna. »Oh, tako sem	umazana,	« se je opravičevala in gladila predpasnik.»Jutri	A
gorjačo, na spodnjem koncu okovano, usnjata,	umazana	torbica mu je visela ob strani.Mrtoláz ga hitro	A
reži? Menda ga bo treba malo stresti za njegova	umazana	ušesa!‒ Vas, velecenjeni tovariš Cvetko Mehur	A
ne! Pisarna 𠆭rtina in Slačil’ ne more biti	umazana!	Le nikakih umazanosti!	A
nikake umazanosti ‒ naša pisarna ni nikjer nikoli	umazana:	Tristo jim dajva, ekspenzar pa povišajva za	A
češ ne izplača se, ko bosta tako kmalu zopet	umazana!	In se je starejši, ko je zvečer legel v posteljo	A
ravna s svojimi nameščenci, he? Pa je vlada	umazana,	he?Reci, če si upaš!	A
bliže ‒ oblečena sta bila bolj ne, nego da,	umazana,	rumena, suha. Fajfarica je že vedela, kaj in	A
Nad hlapce grem. Ali naj bo naša hiša	umazana	pred vsem svetom?Ne bo ne.	A
Zdelo se mu je hipoma, da še visi pijana in	umazana	mešetarjeva roka na njegovem tilniku, in ostudni	A
vzgojen, je zelo poraben za tista mnogotera	umazana	opravila, ki se gosposkim narodom gabijo.Namenjeno	A
Rezika je izlila juho v posodo, kjer je bila	umazana	umivalna voda. »Ti nedolžni otrok ti	A
vsenaokoli z mokrim zidom, iz katerega gledajo	umazana	okna, kakor smrtiželjne oči bolnika, na gnoju	A
vrvico: videla je, da je bila uboga srajčka vsa	umazana	in zašita; ali telo je bilo belo in nežno, komaj	A
debela, neokretna ženska, ki je bila zmerom	umazana	in nemarno oblečena; šla je mimo mize, on pa	A
panog Vélike Donave se je vzdigala belkasta,	umazana	megla.Široka cesarska cesta je zavila na levo	A
ugiba, čemu da so in ne ugane; tam žganjarnica,	umazana,	topa in smrdeča, popolnoma podobna svojim gostom	A
prekratke; pod vratom in za pestjo se je videla že	umazana,	obnošena srajca, kravata pa je bila zmečkana	A
vse človeško življenje. Tako majhna in takó	umazana	čaša za neskončno vsebino človeške duše!...	A
krtini, je stala cerkev podružnica, stara in	umazana,	z nizkim sivim stolpom, iz katerega je gledala	A
leni roki, kdo si? Tvoja pentlja je dolga, ali	umazana	je, tvoj obraz je vesel, ali bled je in lačen	A
boljše pijače nikoli pozneje ... Kolikor bolj	umazana	in tesna je beznica in kolikor bolj je krčmarica	A
bila dolga in prostrana, toda tako temna in	umazana,	kakor ji Kačur nikjer še ni videl podobne.Po	A
Zdelo se mu je, da leži tudi na njih obrazih	umazana,	neprijazna senca Blatnega dola, pustih, lužastih	A
že pod hribom, je stala dolga, nizka, zelo	umazana	in čemerna hiša, nad vratmi pa je visela oblanica	A
Ni bilo glasu iz izbe in okna so bila tako	umazana,	da se ni videlo ne v izbo ne na ulice. V	A
zemljo, visi na visokih strehah, kot neizmerna,	umazana	in razdrapana rjuha. V teh žalostnih časih	A
odprta in so se tudi čudila. Obleka je bila	umazana,	posvaljkana in blatna, kakor da jo je bil našel	A
v kotu na slamnati blazini pa se valjata dva	umazana	otroka v cvetočih, sivih srajčkah. Pred njim	A
so enakomerno vztrepetavala stegna in meča.	Umazana	kravata mu je uhajala redno izza telovnika in	A
pritlične duri nastežaj odprte. Izba je bila tako	umazana,	črna, ubožna, kakor ji še nisem videl enake	A
ure pri eni sami čašici. Izba, nizka, temna in	umazana,	je bila prijetno zakurjena; družba je sedela	A
se mu je čisto drugačna, bolj majhna in bolj	umazana,	in ne spoznal bi je, ko bi ne videl cerkve podružnice	A
krajev, še vse blatni so bili njeni čevlji, vsa	umazana	in zakrpana je bila njena obleka.In tudi na	A
mračna in tiha. Okna so bila temno poslikana in	umazana,	tudi strop je bil teman, komaj se je razločeval	A
zasijala nanjo svetloba iz omreženega okna.	Umazana	pega se je poznala na roki. Pokleknila je na	A
solza in Metki se je zdela tista solza zelo	umazana	in ostudna. Napravili sta se na pot.	A
dihu. Odprte pa so bile nekoliko tudi oči in	umazana,	s tenkimi rdečimi žilicami preprežena belota	A
za dnem; izba pa nikoli ni pometena, še bolj	umazana	je zmerom ...Domovina, poglej skozi okno, da vidiš	A
bi stala pred njim v luknjasti, dolgi ruti,	umazana	in beraška. Žal bi ji bilo in zajokala bi zunaj	A
ploščatih in lepo dišečih. Dekla je bila debela,	umazana	in neprijazna ženska; pogledala nas je postrani	A
Vzdignila je včasi glavo in je zakašljala sunkoma,	umazana	vlaga se je prikazala na ustnicah. ”Kaj ne	A
Stal je na lesenem mostiču; spodaj se je valila	umazana,	rumena voda naraslega potoka.Komaj seje bil	A
so cigani v dolino šentflorjansko, kuštrava,	umazana,	tatinska družba.Na večer so prišli, ob zori	A
obleka je bila ista, prav tako razcapana in	umazana.	”Pojdi, Miha, teci po župana!“	A
vzpela v klanec prod cerkvi, je stala nizka,	umazana	koča.Babica je potrkala z dežnikom na okno.	A
je bila res nedostojna. Od stropa je visela	umazana	svetilka ter razsvetljevala četvero sivih sten	A
Kolikor lepše in predrznejše so sanje, tembolj	umazana	je resnica; tako je zmerom.In iz lepote in predrznos	A
čista, bela polt je bila zdaj vsa oskrunjena,	umazana	od smešnega poželenja in neumnogrdih misli;	A
Za kakim ovinkom je dremala zapuščena vas,	umazana	in dolgočasna.Vse zaprto in zaklenjeno; nikjer	A
ostre kosti. Koža bo ležala na njih kakor	umazana	rjuha.Lahko bi mi jo slekla, toda kosti bi živele	A
zunaj naletaval moker sneg, da je bila vsa cesta	umazana,	brezdanja brozga, je pil Matija v krčmi z bratom	A
narahlo vzdignila sveženj. Globok je bil jarek,	umazana	voda je tekla na dnu.Že so se razmeknili prsti	A
vendar me je pogledal postrani, kdor je šel mimo;	umazana,	komaj napol oblečena ženska je zgrabila za roko	A
tleh. Stopil je k oknu; strmela so mu naproti	umazana	podstrešna okna sosednje hiše; skoraj ob robu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani