tereza (572)

MALA NOČNA GLASBA IGRAJO:	TEREZA,	65 let KRISTINA, njena mama GABRIJELA	A
Šepet in pritajen smeh.	TEREZA	(ima globok glas, poln zvenov; zdaj govori	A
in usahnilo. Mozart, MALA NOČNA GLASBA	TEREZA	(kakor prej): Skozi te dneve se premikam po	A
MALA NOČNA GLASBA, počasna, intenzivna	TEREZA:	Že v mraku začutim, da se glasovi in šumi odmikajo	A
(Kratek premor.)	TEREZA:	Vse bo potihnilo.Zunaj, in pri meni.	A
menoj smejijo, njih veselost ostaja v očeh.	TEREZA	(odmaknjeno): Skozi tenko zaveso na mojem	A
Oblita z mesečino ženska na sliki oživi.	TEREZA	(s svojim dnevnim glasom): Kam greš, mama	A
Očitajoče:) Nikoli nisi šla z menoj na morje.	TEREZA:	Mama ...Takrat so bili drugačni časi, ni se	A
tako dober in pošten in ima tako rad otroke.	TEREZA	(bolj zamišljeno in manj opravičujoče): On	A
Sem mislila, da me imaš bolj rada.	TEREZA:	Pazila sem svojega prvega vnuka.Ko se je on	A
zabrisanosti v glasovih njenih povratnikov.	TEREZA:	Pa še nekaj je bilo.To ti lahko povem zdaj,	A
... Saj vem, še manj. Zdaj sama vidiš,	Tereza	moja ... To ti je edina pravičnost na svetu	A
pravičnost na svetu, in še ta neusmiljena.	TEREZA:	Vsak ima svoje življenje, tudi otroci ...Ni	A
slaba vest sproti odnašala tla pod nogami.	TEREZA:	Ti zdaj veš vse, mama ...Potem gotovo veš tudi	A
KRISTINA: Pa pridemo?	TEREZA:	Pridete ...(Odmaknjeno:) Ko bi mogla oditi	A
... TAM ga ni.	TEREZA:	Saj ga tudi tukaj ni več.Vsega je polno, polno	A
mlad dekliški glas, poln moči in dobre volje):	TEREZA!	...	A
VOZ!!	TEREZA	(njen veliko mlajši glas): Kaj?! GABRIJELA	A
Si se kaj polomila?	TEREZA:	Kje pa!... Ti?	A
Jaz na smučeh že ne grem več sèm!	TEREZA:	Voz, poln drv, pa tista dva gromozanska vola	A
doline zdaj ni nobenega ovinka več ... Pohitiva,	Tereza,	Mami bo že čakala, ji ni treba nič praviti,	A
... Gabrijela! Zakaj je	Tereza	tako bleda? GABRIJELA (smehoma, med hruščem	A
Šegavo:) On je tiha voda, ki globoko dere,	Tereza	...Samo kadi in molči, in vmes se zataplja vate	A
) Sicer pa se bo kmalu vrnil naš David ...	Tereza,	mogoče te bo celo osvojil in boš le ostala pri	A
bi jih lahko pustil, vsi bomo imeli iste.	TEREZA:	Vladimir, kdo pa!Matematiko ima v mezincu, poglej	A
Kje sem pa jaz?	TEREZA:	Ne delaj se!Ti znaš sama, štirico imaš.	A
Kakšen se ti zdi pa Robêr?	TEREZA:	Kateri Robêr? GABRIJELA: No, francoski poročnik	A
No, francoski poročnik, ki stanuje pri nas!	TEREZA:	Gladek in zapet ...(Ga oponašo, reče hladno	A
GABRIJELA: Popolnoma nor, kaj?	TEREZA:	Ja, nor.Nate!	A
To besedičenje potihne v smehu in šepetu.	TEREZA	(s svojim nočnim glasom): Koliko let je že	A
Gabrijela ... MALA NOČNA GLASBA, in dalje	Tereza	s svojim nočnim glasom. TEREZA: Draga Tereza	A
GLASBA, in dalje Tereza s svojim nočnim glasom.	TEREZA:	Draga Tereza ... (in naslednje pojasnilo	A
Tereza s svojim nočnim glasom. TEREZA: Draga	Tereza	... (in naslednje pojasnilo v spremenjenem	A
Čisti, jasni zvoki MALE NOČNE GLASBE	TEREZA	(s svojim nočnim glasom): Pridi k meni, Mami	A
jaz vem, koliko vsega se je zgrnilo nate ...	TEREZA:	Mami ... David. MAMI: Povedala ti bom vse	A
manj, kvečjemu še več in bolj kakor nekdaj.	TEREZA:	Še zdaj postanem mirna in srečna, ko sem pri	A
pritrdila ... Zdaj mirno lahko spet misliš nanj,	Tereza.	TEREZA: Hvala ti, da si prišla in da si mi	A
Zdaj mirno lahko spet misliš nanj, Tereza.	TEREZA:	Hvala ti, da si prišla in da si mi povedala	A
sledi Terezin vsakdanji globoki, zreli glas.	TEREZA:	V knjigi prihodnosti piše, da v meni nastaja	A
Nekaj tonov MALE NOČNE GLASBE.	TEREZA	(s svojim nočnim glosom): Ne, knjiga prihodnosti	A
MARTIN (astmatičen starejši glas): Draga	Tereza,	kakor Ti dobro veš, sem se skoraj že odvadil	A
glasom, OD TAM. MARTIN: Kaj si hotela reči,	Tereza?	TEREZA: Nič posebnega.	A
MARTIN: Kaj si hotela reči, Tereza?	TEREZA:	Nič posebnega.Samo to, da tudi jaz poznam ta	A
dvomeče): Pa ni bilo včasih ravno nasprotno?	TEREZA:	Zdaj mi bereš svoje pismo, Martin. MARTIN	A
dneve kolikor mi jih je ostalo ... A nedavno,	Tereza,	saj ne boš verjela, se mi je zgodil čudež.Vem	A
je pa že dolgo na varnem kraju. Vedeti moraš,	Tereza,	da imam dober revolver, vendar z njim nikoli	A
GLASBA; ti toni izzvenijo počasi in pretrgano.	TEREZA	(tiho, zasoplo, s težkim, raskavim nočnim glasom	A
tisto sekundo, ko si me poklicala. Ne joči,	Tereza,	saj veš, da sem zdaj rešen vseh muk in da sva	A
dobra šala tudi to! . / . / stran 81 . /	TEREZA:	Povej mi, Martin.Drugi so mi povedali in sama	A
onstranskim glasom): Sama si lahko misliš,	Tereza,	da moje navdušenje ni dolgo trajalo; in če je	A
kako se ti izteka veliko prepočasi ... Ne,	Tereza.	Dosti je bilo.	A
... In je tudi bila. Pa kako gladko je šlo,	Tereza!	TEREZA (tiho in v nekakšni blaženi omami	A
Pa kako gladko je šlo, Tereza!	TEREZA	(tiho in v nekakšni blaženi omami): Hotela	A
Martin se zasmeji tiho, zadovoljno; on ve.	TEREZA:	Veš, že prej sem imela priložnost videti, kako	A
Martin se zasmeji potihem, a dobrovoljno.	TEREZA:	Zakaj se smejiš, Martin? MARTIN: Videl sem	A
Zakaj se smejiš, Martin? MARTIN: Videl sem te,	Tereza.	Vedel sem, da si ti, že takrat.	A
se srečal s tvojim pogledom ... Se ti ne zdi,	Tereza,	da sem ga moral že poznati, po toliko letih	A
se skupaj vozila v šolo, in ves ta čas ...	TEREZA:	Nisi me hotel poznati, Martin? MARTIN: Ne	A
Takrat me že ni bilo več TAM, pri tebi.	TEREZA:	Pomislila sem že ...Zakaj nisem ostala Fazanka	A
MARTIN: Vse zaman ... Bilo je že prepozno,	Tereza	...Ampak še nekaj važnega sem ti hotel povedati	A
Zanj!	TEREZA	(negotovo): Martin ... MARTIN (nežno	A
negotovo): Martin ... MARTIN (nežno): Kaj je,	Tereza?	... Vprašaj me karkoli, vse ti lahko povem.	A
. Vprašaj me karkoli, vse ti lahko povem.	TEREZA:	Kdo sedi tamle?Spominja me na nekoga, ki je	A
ampak nekje drugje. MARTIN: No, seveda ...	Tereza,	to je vendar Oliver, tvoj rojak, skupaj sta	A
Oliver!	TEREZA:	Oliver ... ? Oliver se odzove z glasom,	A
stopnjevala. OLIVER: Se ne spominjaš več,	Tereza?	Nekaj živahnih tonov iz MALE NOČNE GLASBE	A
Kdor je še zunaj, bo šel klečat! Ti tudi,	Tereza!	Topotanje otroških nog in tiho spodbujanje	A
šolsko poslopje): Greš popoldne na Savo?	TEREZA	(prav tako, zasoplo): Kje se dobiva? OLIVER	A
Ja?	TEREZA:	Ja! Za prehod počasni toni iz MALE NOČNE	A
prehod počasni toni iz MALE NOČNE GLASBE	TEREZA:	Spominjam se, spominjam, Oliver. OLIVER:	A
spominjam, Oliver. OLIVER: Ne daj se zbegati,	Tereza.	Vsemu temu ...	A
to hotela, mogoče ne? . / . / stran 85 . /	TEREZA:	Vsega se spominjam, kakor da je bilo včeraj	A
Za vse večne čase.	TEREZA	(s svojim nočnim, že trgajočim se glasom)	A
a . / . / stran 86 . / se nisem nič bal ...	Tereza,	čutil sem nagle, glasne utripe tvojega srca	A
čutil sem nagle, glasne utripe tvojega srca.	TEREZA:	Od tebe imam za spomin samo knjigo, ki je še	A
Takrat tega ne bi bil razumel.	TEREZA:	Res je.Hromila me je zavest, da je vse le še	A
Saj vidiš, da smo zdaj vsi brezmejno srečni.	Tereza	...Poglej, kdo je prišel!	A
prišel! Jaz sem ga videl že prej ... Ozri se,	Tereza.	TEREZA: Vladimir ...	A
sem ga videl že prej ... Ozri se, Tereza.	TEREZA:	Vladimir ... VLADIMIR: Tudi jaz se preprosto	A
Ves čas sem buden.	TEREZA:	Videti si tako strog.Zakaj?	A
Nikoli mi jih ne bo zmanjkalo. In zate,	Tereza,	imam samo eno besedo, TI ... Tereza, nič ne	A
In zate, Tereza, imam samo eno besedo, TI ...	Tereza,	nič ne slišiš, da te nekdo kliče? DAVID (	A
DAVID (z mirnim, nebesno modrim glasom):	Tereza	... Tereza ... TEREZA (hlastno, srečno	A
mirnim, nebesno modrim glasom): Tereza ...	Tereza	... TEREZA (hlastno, srečno): David! David	A
nebesno modrim glasom): Tereza ... Tereza ...	TEREZA	(hlastno, srečno): David! David!... Si res	A
(S smehom): Vsi smo tukaj ... Objemi me,	Tereza	... kakor sem si vedno želel. Tereza se	A
me, Tereza ... kakor sem si vedno želel.	Tereza	se zasmeji, toda ta njen smeh je ihtenje.	A
se zasmeji, toda ta njen smeh je ihtenje.	TEREZA:	David, saj te nič ni ...Kako naj te objamem	A
Ostani malo pri meni ... Moja	Tereza.	Finale M41  kangčendzenga-1542	A
zaznavno uhajanje časa: tikataka, tikataka.	TEREZA	(s svojim ostarelim, tihim dnevnim glasom	A
povaljal v moki. Nato pa jih je zvečer, ko je bila	Tereza	z Markom ob reki, skrivaj odnesel v njeno hiško	A
tako silno bogastvo, da bi si lahko Marko in	Tereza	z njima kupila grad.A sta odšla raje v tuje	A
poklonila mati, ki ji je bilo prav tako ime	Tereza.	Nosim ga v skritem žepu in zmeraj, ko se znajdem	A
njegov svet vdirala svetloba. Naposled mu je mati	Tereza	celo prepovedala, da bi podnevi mižal.Če ga	A
se je spet prikazal in tokrat ostal. Mati	Tereza	mu je morala z žajftno vodo splahniti odrgnine	A
bi ga še imela! Pusti babo! ga je prosila	Tereza.	Baba je mrtva.	A
strašnega zagrešil? je vse bolj obupavala tudi mati	Tereza.	Napravil, napravil, napravil, en drek sem napravil	A
ne zapomnim. Šanji je, je naposled rekla	Tereza.	Šanji? se je začudil Mariška in se povsem	A
hovinarji! . / . / stran 14 . / Mariška! ga je	Tereza	čez čas poklicala s tihim in spremenjenim glasom	A
da so tudi strune le ječale in cvilile. Mati	Tereza	je to martrarijo nekaj časa molče opazovala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani