suknja (182)

GLAŽEK Za božjo voljo jih prosim, nikar! Moja	suknja	je odzad ‒ MONKOF (mu vzame plašč po sili	A
plašč po sili in se noter zavije. Se vidi, da	suknja	zadnjih delov nima in da so prednji deli le	A
vkup spahnjeni): Kaj, hudiča, je to za ena	suknja?	VSI (se smejejo).	A
Saj nisem tako hudo mislil. Micka, kako ti ta	suknja	dopade? MICKA Proč mi jo vrzi, kmetiška je	A
izvolijo same svetnike, ali pa same cigane, moja	suknja	ne bo nič manj zakrpana in moji podplati nič	A
sem mislil! Bog sam védi, če je njegova črna	suknja	res črna ...Kdor tiho lazi in samotno prede ...	A
He, he? ... Črna	suknja,	črn možic!Ali bi mu nekaj povedal?	A
Tisto prepričanje in tako dalje, vse tisto je le	suknja	- kaj suknja, kvečjemu dežnik!In pa tudi - jaz	A
in tako dalje, vse tisto je le suknja - kaj	suknja,	kvečjemu dežnik!In pa tudi - jaz sem zdravnik	A
odtod s palico v roki in z vrečo na rami. Niti	suknja	na meni ni več moja.A siromaki, vi se mi smilite	A
pametni in premislite: če bi bila zdajle moja	suknja	vsa krvava in bi vi prišli in bi pokazali:	A
Mi vemo, kar vemo: da je umetnost zakrpana	suknja	nečistosti in drugih nadlog! VSI kimajo	A
vsaj!... Stopi k stolu, na katerem visi njegova	suknja,	in išče ter šteje.O Bog, zakaj si odvrnil obraz	A
zanjo dvoje parov šolnov - PETER: In spalna	suknja?	ŠTACUNAR: Je tudi zraven - o milost, prazna	A
ospravljeno vse. Peter je pospravil kovčege; popotna	suknja	leži na zofi, palica na mizi.Vse je pripravljeno	A
za pot v Ameriko. Poleg na klopi leži zimska	suknja	in palica.- Vsak Amerikanec nosi torbo čez rame	A
zver od zadaj nanj, in naenkrat je pretrgana	suknja	in srajca, in čudno gorko oblije Jurija po plečih	A
prišita zadaj dva rjava rožena gumba. »Takšna	suknja	brez gumbov zadaj!« je zmajeval Petan z glavo	A
zmračilo se je bilo, in dražila ga je kočijaževa	suknja,	ki mu je mahala pred očmi brez gumbov zadaj	A
Petan; »vi pa si dajte našiti gumbe zadaj, da bo	suknja	čemu podobna!« Gostilničarka, ki se je veselila	A
srebro se je poganjalo olepšati mogočno postavo.	Suknja,	po hrvaški šegi preprežena z zlatimi vrvicami	A
narobe oblečem.« »Verjemite mi, da se vam moja	suknja	prav dobro podaja, pa če le nočete, siliti vas	A
sicer le do kolen segale, pa do petà dolga siva	suknja	je to ozko napako ljubeznivo skrivala.Na glavi	A
Kdor bo najmlajši in najlepši in kogar se bo	suknja	najtesneje oprijemala, ta bo moj, in nihče drugi	A
v drugem koncu ladje je pa ležal klobuk in	suknja	in pod suknjo krvav meč.Vse okolnosti kažejo	A
podobni. Po pregovoru kakšna služba, takšna	suknja	ustrojeni so proti svojemu opravilu.Prvi in	A
oklop? Morebiti vendar le z rakom rase tudi	suknja?	« »Ne!	A
opraviti imenitno delo. V tem mu je gorenja trda	suknja	začela odstopati od spodnje nežne kožice, ki	A
dolžnost je zvesto opravljala tudi njegova ohlapna	suknja,	ki je zaradi zbrušenih golén sezala do tal presvetega	A
usul dež in je zastokal župan: »Moja žlahtna	suknja,	kaj bo rekla, če jo premoči dež!Škoda neznanska	A
imam plahto in nimam suknje, bo vsaj žlahtna	suknja	obvarovana plohe!« Pa se je ozrl po beraču in	A
« »	Suknja	je še dobra,« sem odgovoril, »saj ima še oba	A
Kaj ima od tega!	Suknja	mu je ogorela in se mu pričela svetiti kakor	A
da smo imeli ogled in izrekli svoje mnenje.	Suknja	ni bila mogoča!Pri nadsodišču nas itak ne ljubijo	A
da so njenega rajnkega brata Antona. 2. Črna	suknja.	Nanča jo je takisto spoznala za bratovo. 3.	A
profesorju za to priliko kod izposodila črna	suknja;	nanjo bi se slavnostno pripelo odlikovanje,	A
po slavnosti bi se pa zopet odpelo in bi se	suknja	vrnila?« Pa je glavar zmajal glavo: »Kdo bo	A
mu je koj zdelo, da njegov klobuk in njegova	suknja	nista tako razkošna, da pa je mislil, da se	A
Je rekla: Čemu ti bo salonska	suknja	pod svrhnik? Nič nisem ugovarjal, kar skrivaj	A
grbast človek, površno in zanemarjeno oblečen.	Suknja	je visela na njem nerodno in ohlapno, kakor	A
Puško ima župan na rami, zelena je njegova	suknja,	tudi njegov klobuk je zelen.Prišel je, da bi	A
trenotku, ko je posegel po njem, se mu je odpela	suknja	in zazdelo se je Alešu, da jo je bila odpela	A
kakor bi ne bilo urezano zanj; hlače predolge,	suknja	prekratka, a povsod vse polno gub; kravata mu	A
stran 85 . / kalne, rdeče obrobljene vsenaokoli.	Suknja	je bila že vsa preperela, visela je v cunjah	A
in samoti, edinole njegova preperela vojaška	suknja;	toda njegovo življenje je bilo v deveti deželi	A
rokah se je naredila tenka ledena skorja in tudi	suknja	je bila že trda, kakor od lesa. Hlapec ga	A
in sključil, ušesa so se pomaknila nazaj in	suknja	je zavihrala: -- tu beží po prašni cesti med	A
bila ta elastičnost časih malo afektirana.	Suknja	se je ohlapno ovijala krog koščenih, starih	A
ni slišal njih smeha. Na obeh straneh mu je	suknja	težko visela ter mu tolkla ob kolena.”Gosposki	A
ženski klobuk, prikazala se je gosposka črna	suknja.	In vse je bilo neprijazno, glasno in tuje.	A
moških in so govorile z njimi. Gosposka črna	suknja	se je drgnila ob zidarski jopič, z apnom oškropljen	A
krmežljavim psom za kost. Od života je visela	suknja	predolga in preohlapna, na desni strani še celó	A
roké ter plaval po tej majski svetlobi; črna	suknja	bi frfotala po zraku...Dostojanstvenik je bil	A
dolga prečna guba. Oblečen je bil precej slabo;	suknja	se mu je na hrbtu svetila in hlače so mu bile	A
pohotnost. Oblečen je bil precej dostojno; toda	suknja	mu je visela ob životu, kakor železniškim sprevodnikom	A
zdaj pa mi razložite, koliko je vredna vaša	suknja;	da bo stvar dognana!“ ”Tako in tako ... od	A
taktu čokati život; oblečen je bil precej slabo,	suknja	mu je bila prekratka in tudi hlače so mu bile	A
Obraz okrogel, svetál, luč sama. In črna	suknja,	že sama ob sebi spoštovanja in češčenja vredna	A
ona pri takem gospodu, vprašam? ... Ampak moja	suknja	je tam in moj klobuk ... in tudi moj robec je	A
iznenadilo in prestrašilo. Pospravljeni so kovčegi,	suknja	je oblečena, roka je že prijela za palico, toda	A
prišel naproti. Rdeč je bil že v obraz, črna	suknja	mu je bila nekoliko povaljana. ”No, da ste	A
njim. Hlače so bile spodaj že zelo razcefrane,	suknja	je bila ogoljena in posvaljkana, klobuk je bil	A
tvoje duše je bila vsak hip druga - obraz, ime,	suknja,	vsakdanje opravilo; bil si imenitnik in potepuh	A
na čelo ter vzklikne ves osupel: ”Saj je le	suknja,	jaz pa sem mislil, da je človek v nji!“- Od	A
odkod da so prišli in kam da so se namerili. ”	Suknja	vas razodeva, romarji, siromaki pred Bogom!	A
Dobil pa je vadljo Markus iz Panonije. Kristova	suknja	je bila šita iz grobega rdečega sukna, rezana	A
petindvajset let. Kakor je rastel, tako je rastla	suknja	čudežno z njim.Nosil jo je, ko je tolažil žalostne	A
premoženje?“ Njegovo premoženje pa je bila Kristova	suknja.	Dolgo so govorili in barantali, naposled pa so	A
razrezali Kristovo suknjo; in poveličala je	suknja	devet spoznavalcev.Zakaj ostale so na suknji	A
nenavadno skrbno, kakor za veliko mašo; dolga črna	suknja	mu je segala do kolen, svetel klobuk je imel	A
bolj hlastne in brezskrbne, tako da se časih	suknja	nekoliko odgrne.In ljudjé, ki nimajo tam ničesar	A
Prejšnje čase je bil spoštovanja vreden človek; že	suknja	je razodevala moža, ki pozna svojo vrednost	A
ogledalu: spodobna frizura, črna ovratnica, črna	suknja,	črne hlače. ”In zdaj k veljakom, rodoljubom	A
ozadju voza, visoko vzravnan, dolg in suh.	Suknja	mu je bila preohlapna, svetla je bila in ogoljena	A
okrenil in je hitel dalje; obnošena, ohlapna	suknja	je frfotala okoli njega in veter se je igral	A
Zdaj bo že jesen, bo že zima - kakšna je moja	suknja?	... Kakšno je to življenje?	A
iztisnjenimi koleni in tresočimi rokami; ogoljena	suknja	se sveti na hrbtu in komolcih, rokavi so prekratki	A
na ulici, se mi je zdelo, da je težka železna	suknja	padla od mene, kakor da je bila od papirja.	A
kaplje; na trhli klopi leži strgana in obrabljena	suknja,	v kotu na slamnati blazini pa se valjata dva	A
gnečo... Že je raztrgana, razcapana njegova odpeta	suknja,	cunje mu visé od ramen; njegova krepka pleča	A
nožici ter se vrtil po sobi, da se mu je opletala	suknja	na vse strani. ”Oh, moj Bog, kakšen si!“	A
stran. Obleka je bila raztrgana in zamazana,	suknja	brez gumbov, srajca odprta do prs in že začrnela	A
jih vprašal; prišel sem in nikogar ni bilo,	suknja	je izginila za oglom in koraki so utihnili.	A
plačilo ... ”Ej, mati Matičevka, jaz moram živeti;	suknja	ostane pri meni ... jaz moram imeti svoj denar	A
pretvare, kdo spoznaj, kje kri in misel, kje	suknja	in beseda? Na sebi ne moreš, kako bi na sosedu	A
-- navdušenost -- ogenj -- donkihotski boj!	Suknja	je, ki strohni in odpade -- ostane pa zmrzujoč	A
Zato je treba gledati, dokler je čas, da je	suknja	trdo zapeta in da si priredi človek nekoliko	A
služba, toplo gnezdo, žena, celi čevlji, nova	suknja	-- vse to ste razobesili na plot: glej paradiž	A
trebuhu. Kamorkoli se je prikazala ta spoštljiva	suknja,	so se ji odkrivali in priklanjali, pozdravljali	A
nad vzhodnimi hribi svetlo zarjo nebeško. Ta	suknja	je že od daleč razodevala, je na vse štiri strani	A
bila merjena záte? Saj si ves kakor ... ukradena	suknja!	Ves, še v duši!“	A
je bil, jetičen, zelo slabo oblečen, zakrpana	suknja	je visela kakor na kolu.Obraz koščen, sivkast	A
izpreletelo po vsem telesu; dvakrat mu je padla	suknja	iz rok, predno jo je oblekel. Odpirale so	A
rokami. Oblečen je bil, čevlji so bili rosni in	suknja	je bila spodaj ob robu oblatena; klobuk je ležal	A
kakor se odtrga od suknje slabo našit gumb in se	suknja	ne zmeni zanj. Če je moja ljubezen tako maloverna	A
marali v družbo; moji čevlji nimajo podplatov,	suknja	se še komaj drži na ramah, klobuk mi je odnesel	A
zmerom bolj zadovoljno. Prej gosposka, dostojna	suknja	je visela zdaj na človeku kakor prozorni havelok	A
pogledom. Nato je vstal, do peta mu je segala	suknja.	Bližal se je počasi, z nerodnimi koraki, ustnice	A
od kesanja ... Prijatelj, ti si diurnist; tvoja	suknja	je ogoljena in tvoji čevlji s raztrgani; ne	A
cesti tako bahato: ”Glej, berač si in tvoja	suknja	je zakrpana in tvoje bose noge so vse razbolene	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani