nova beseda iz Slovenije
tisti mir, ki more izvirati samó iz čistega | studenca. | Kdor greši z nedolžno in lepoteželjno dušo, opravlja | A |
žarki sonca plaho v mé strmijo. Šumljajočega | studenca | spev utihne med vrhovi drevja veter glasno vzdihne | A |
Pomlad 86 Ptici 87 Slika 88 Spremenjeno srce 90 | Studenca | 91 V travi 92 Zimski dan 93 ZABAVLJIVE PESMI | A |
le ti si mi zbolelo! . / . / stran 91 . / | Studenca | Vštric spod goré zelene izvirata studenca dva | A |
Studenca Vštric spod goré zelene izvirata | studenca | dva, in kakor pot ju žene, hitita v plan neutegoma | A |
sipaš po njenem telesu, vznemirljiv moški, od | studenca | do presihajoče žeje seže tvoj korak ‒ ‒ nasprotje | A |
Žoklja. »Piti ne mara drugega kakor vodo iz | studenca; | kurjo juho zavrača, mleka se brani.Kaj vendar | A |
stran 29 . \/ Če ga bo žejalo, mu dajte vode iz | studenca, | kar je hoče.Pa zdravil ne zabite; ko zaspi, | A |
skalah, ki so razmetane po ravnini. Prišla sta do | studenca | pod ovinkom, Martin je zavzdihnil, zamahnil | A |
slepo prepuščal svoji usodi. Prišla sta do | studenca, | ki izvira pod cesto, komaj nekaj metrov nad | A |
koreninami in kamni utira svojo pot do blagega | studenca. | Naposled se je le prebil skozi goščavo | A |
grapi izvira majhna Močila. Nekdaj je držala do | studenca | po gozdu steza, in trhla brv nad jarkom je priča | A |
in se spusti pod brv. Globoko je šlo še do | studenca | doli, in gosto drevje je zakrivalo poleti prepad | A |
slamo. Gaz je bilo treba delati krog hiše in do | studenca, | od koder so jo Šimenovi speljali do svoje hiše | A |
žejna in jo je prosila, ali ji lahko iz domačega | studenca | postreže z vrčkom vode.Kana ji je ustregla, | A |
košatenjem, da se še nekajkrat napije vode iz mrzlega | studenca | na gorici. Preostajalo mu bo dovolj časa, da | A |
more žalost zamotati v oči, Helena stopi do | studenca | in si natoči mrzlice v vrč, ki je poveznjen | A |
Ko si je ohladila razburjenost, je zajela iz | studenca, | ki je izviral izpod skale meter visoko nad potokom | A |
obetali gmotnega uspeha. Ne, žganja ne kuhajo iz | studenca! | Žganje kuhajo iz tega, iz onega, iz najrazličnejših | A |
vsega vraga. Zalivajo ga pa potem iz onega | studenca. | Kaj ga ne bi, ko ima studenec alkohol v sebi | A |
preklet bodi demon alkohola! Rajši pijte iz | studenca, | živi naj absti ‒ cvrk in šššt!« ‒ pa mu je zavrknila | A |
je pijača, pijača in pijača ‒ pa ne »voda iz | studenca, | naj živi abstinenca,« marveč le vino in rakija | A |
abstinente: z lukom, z ovčjim sirom in z vodo iz | studenca, | naj živi abstinenca, holadri, holadro!« Moj | A |
korito pred hlev, kamor je bila napeljana voda iz | studenca. | »Hiša je boljša, kot sem sodil. | A |
smreke srna in jo v dolgih skokih ubere mimo | studenca. | Prav takrat se prikaže iz grmovja lovec čuvaj | A |
da donaša z vrčem koscem in žanjcem vode iz | studenca. | Tako se kmečki otrok vrase v zemljo in jo vzljubi | A |
kako bo šlo na rtičih čez Kopišče, mimo Mrzlega | studenca, | čez Knežo in od tam kar ob Njivicah v dolino | A |
kot živina. V prgišču bi si nanosili vode od | studenca. | «Na njen krik se prikaže izpod šotora eden višjih | A |
prelestnemu telesu, dajte piti skritim sanjam iz | studenca | živih... Vsa je vztrepetala, vsa drhtela | A |
v čudovito harmonijo z enakomernim šumenjem | studenca. | Gospod c. kr. sodni adjunkt Malar je stal | A |
Tisočkrat sem šel mimo, kakor žejen popotnik mimo | studenca, | pa se nisem ozrl!“ Star kmetski dom, pobeljen | A |
do kraja. . / . / stran 262 . / Ker nimaš | studenca, | ki bi ti dajal ponosa in ljubezni in moči, zato | A |
takrat še niso imeli v naši vasi nikakoršnih. Od | studenca, | ki je bil oddaljen dobrih pet minut, nosili | A |
vlil se je šele, kadar je sedel in počival. Do | studenca | je prišel, pa mu ni bilo zdaj do rakov; varno | A |
Velikega kamna na Podolnico, s Podolnice do | Studenca | romaric ... Zdaj menda veš?« | A |
pot Prapetno, kjer naj pije vodo iz lačnega | studenca. | Ni hotela kaj pomagati in Mohor je bil slabe | A |
nobene skrbi. Za vodovod, ki je bil napeljan od | studenca | sem, sem dal narediti nove macesnove cevi in | A |
/ . / stran 42 . / Prišel je tudi do tega | studenca, | in žeja ga je zmogla. Naliti si je dal kupo | A |
oglarski lopi odpočila. Prinesla sva vode od | studenca | ter se okrepčala ž njo. Na sedlu je | A |
Edino deklè je bilo ostalo pri njem. Od | studenca | je prinesla vode in dala mu piti, da si je ohladil | A |
stran 34 . / in izdelanega potnika. V bližini | studenca | pa stoji drevo, katero daje obilo in dobro senco | A |
kakor bi imela v njem velike zaklade. Tik | studenca | se je kurilo in nekaj loncev je stalo pri ognju | A |
Gospodovih služabnikov? Tu se je okrog bistrega | studenca | čistega evangelija ustvaril travnik prave božje | A |
kjer ni . / . / stran 25 . / bilo ne drevesa ne | studenca, | in neznosna žeja mu je tlela na pekočem jeziku | A |
Na tla s košem, Miha!« »Zaradi | studenca | ne bo hotel, haha!« zasmeje se šepasti Tinče | A |
Počitek bi ti že privoščili, Miha, ali zaradi | studenca | te ne smemo pustiti zadaj.Saj veš, kako je. | A |
smrekovih debel sam, brž ko sta prihitela nazaj od | studenca | Ponirek in Brlez. Medtem se je sonce nagnilo | A |
tih v ilovnata tla na senčni ravnici poleg | studenca. | Vsak je nosil na vrhu večjo ali manjšo kepo trdo | A |
in na vse drugo brž pozabila. Lončarji od | studenca | pod Rožnim hribom so se razšli vsak po svoje | A |
iti bliže k njemu. Ustavila se je pri izviru | studenca. | Najprej si je umila do ramen gole roke, nato | A |
zakasnelimi robidnicami. Po pašniku navzdol in mimo | studenca | je pa stekla.Na bregu jezera je sunkovito odrinila | A |
Mar misliš, da bom jaz vozila pitno vodo od | studenca? | « Tulpa Črnoglavki ni mogla bolj ustreči, kakor | A |
Kaj sem hotel reči? ‒ tačas še nismo imeli | studenca | z deskami kritega in sonce je bolj gorko sijalo | A |
dekli še pri perilih ter ide proti domu. Pot od | studenca | do doma je držal skozi majhno hosto mladih gabrov | A |
jasni noči. Tam blizu tako zvanega Beraškega | studenca | boste opešali in sedli v suhi sneg, da si odpočijete | A |
Ko pridem v Štengah do tako zvanega Beraškega | studenca, | se stena odpre na južni strani, kjer teče Sava | A |
Trden mi je bil sklep, da ne mimo Beraškega | studenca, | da ne nazaj v Bohinj.Šel sem v križem svet s | A |
Sam se je pa s Cvajarčkom peljal do Beraškega | studenca | in tam je naložil mrliča.Tako je sam Cvajarček | A |
kostanji. Temo in mir je motilo le žuborenje | studenca. | Zdaj in zdaj se je sprožil kamen in se potočil | A |
pognojil vrt in z apnom uničil mahovje na obronkih | studenca. | Čas mu ni bil gospodar, ukazovalec mu je bil | A |
je vse molčalo, čulo se je sladko šumljanje | studenca. | Tu je zdaj Zora sedela na klopi. | A |
besede. Teodoru je bilo, ko je šel mimo znanega | studenca | pod gričem, kakor bi videl poleg njega na klopi | A |
zdrava na noge in gre na Gorjance. Pride do | studenca | in zajame vode. Kupica se počrni. | A |
strupeno vodo in koraka dalje. Pride do drugega | studenca | in zajame vode. Kupica se zakrvavi. | A |
ukleto vodo in koraka dalje. Pride do tretjega | studenca | in zajame vode. Kupica se zasveti in | A |
nego druge zeli. Za skalovjem sta šumela dva | studenca. | Tisti na levi strani se oglasi: | A |
kje da je stal. Ker Prečenčani in Mirnopečani | studenca | božjih darov in blagoslovov niso hoteli imeti | A |
na misel. Menda se spominjajo tega vinskega | studenca | naši Dolenjci, ki se pogovarjajo tako radi, | A |
je to živinska pot, ki ga povede do velikega | studenca, | kamor hodi živina, da si pogasi žejo.Krog in | A |
prostranem zagorskem gozdu. Dospel je do velikega | studenca, | ki je izviral izpod ogromne skale tamkaj na | A |
in sedel na ka . / . / stran 8 . / men kraj | studenca. | Iz nahrbtnika si je vzel prigrizek, ki mu ga | A |
stekel je preko goličevja in se ustavil šele kraj | studenca, | ki je izviral izpod skalice onkraj goličevja | A |
je pol ure na zeleni trati onkraj žuborečega | studenca. | Naposled se je žalostno nakremžil in je vzdihnil | A |
naglas, ko se je ozrl po trati. Hej, tam kraj | studenca | je ležala njegova Keza, zleknjena je ležala | A |
odvrnil: »Ni se ubila, stric, ni se ubila ... Kraj | studenca | je legla na trato; trikrat je zaobrnila oči | A |
jezici. O Kezi je pravil, ki je ležala mrtva kraj | studenca | in se ni ganila več.Žalosten je bil Kekec in | A |
v tem gostem grmovju; tod ni bilo še nikdar | studenca | ali izvirka.Ampak voda teče v treh strugah in | A |
njej delali in žgali opeko Italijani. Od tega | studenca | do opekarne so bili napeljani leseni žlebovi | A |
sem ga zadel, da teče od njega kri kakor iz | studenca. | Škoda zanj. | A |
Dihur je napravil zibanje na vodni pogon od | studenca | za plotom.Sosedje so trdili, da so bili vsi | A |
rekli. Pri njih doma ni bilo na vsem gruntu | studenca, | suša je bila njihov največji sovražnik.Zato | A |
dolga jutranja senca, in zavila iz pušče preko | studenca | na plodno ravan proti Kolpi. Pognala je konja | A |
seboj, potlej se mu začne smiliti. Ko pride do | studenca, | jo izpusti v vodo in gre dalje. Kmalu pride | A |
in ne vidijo nikjer ne bilke ne drevesa, ne | studenca | ne človeškega bivališča, in ko pridejo onkraj | A |
»Oba.« Tesno drug ob drugem sta šla od | studenca. | Tedaj je planil Gosar iz trave, da je Kristina | A |
in njegov smeh je bil bolj svež od gorskega | studenca. | Dvajset let je bil star in vse se mu je zdelo | A |
boljši. Ne pozabi tam napraviti nekaj požirkov iz | studenca | modrosti in prinesi tudi meni stekleničko tiste | A |
‘zatvornice neba’, ko pa brezno vendar nima | studenca | in na nebu ni nobenih zatvornic!« Abbé | A |
samo veter: nobene curljajoče potočnice več, ne | studenca; | temni borovi vršiči namesto jasnih listnatih | A |
”Kruha!“ Prišel je do | studenca | in je legel na tla, da bi pil. Studenec pa je | B |
parkljci. Prevleka naj bi izhajala iz zlatega | studenca, | ki ga iskalci zakladov iščejo že dolgo, a zaman | B |
krepko pritiskala. Vsi smo, v pričakovanju | studenca | ali potoka, ki bi prečkal našo smer vožnje, | B |
je zavedla lepo vidna pot, ki je peljala do | studenca | in dalje preko treh zaporednih grap, a ni nič | B |
Helikona,/ rajajo lahnih stopinj ob tolmunu | studenca | temačnem,/ plešejo tamkaj okrog oltarja mogočnega | C |
dvoma ustavna ureditev. Iz te namreč kakor iz | studenca | izvirajo vsi načrti in dejanski podvigi, še | C |
nebodigatreba prišel do čebelnjakov v okolici | Studenca. | Iz odklenjenega čebelnjaka je ukradel kramp, | D |
odpenjanje varnostnega pasu (Pavel Jeras iz | Studenca) | , mehanizem za pogon kolesa z eno nogo (Peter | D |
Otočcu ob 9. uri in se v prvi etapi prek Brezja, | Studenca, | Impolce in Brežic pripeljali v Atomske toplice | D |
snegu in po strminah in mimogrede dosegli višino | studenca, | ki izvira ob poti iz doline Kot proti Domu Valentina | D |
Sevnica - V nesreči s traktorjem se je v bližini | Studenca | v sredo popoldne hudo ranil 50-letni B. M. iz | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |