sod (7.115)

živahna, nagla. In ravno nagle sodbe, preki	sod,	se zde mnogim ljudem višek pravičnosti. Ampak	A
Gospod komisar. Nov	sod	sem nastavil, pa sem se precej zamudil.Pa še	A
li treba. Moji sluge bi mi bili skoro večji	sod	vina po kleti izpustili. FRIDRIH Potem bi	A
Ti si podmitnik. Kje je cesarski	sod,	da pričam? HERMAN Ha, kdo se drzne tukaj z	A
Moje posestvo je prvo v vasi. Dolenc. Cel	sod	upam, če hočete... Žagar.Ni treba.	A
stran 62 . / »Pripeljal nemara s sebój cel	sod	Slovenskih je Svetih Písem; Pečí bil sem kúrit	A
v baržunu in svili? Tam v sénci kraj njive	sod	vina leží; Dolenjca pijó vsi iz grajske kletí	A
Zato ga čemo praznovati, naročil vinski sem vam	sod.	In pili so; kot gobe suhe vsi literati pili	A
Mahnič je napôjil z vínom, onda vstane, pa na	sod	omáhne, in na prsi mu omáhne glava. A	A
TOČAJKA ... Točajka! en liter, en štefan, en	sod!	Saj danes je njena poroka, poroka je njena	A
stran 73 . / Slaniki V Ljubljano je prišel	sod	s slaniki. Vprašali so jih po političnem prepričanju	A
dobrega in najboljšega vinca sem natakal v ta	sod,	zdaj pa teče iz njega ta gnusna mlakužnica!	A
slišati. »Že vse popoldne žro, menda niso kakor	sod	brez dna.Malo kruha jim nesi ven!	A
sprejel istrsko črnino, ki mi jo bo on pripeljal.	Sod.	Dva soda.	A
rekel. Sergente pa se je naslonil na bencinski	sod;	čepico ima na glavi, takó ni videti pleše in	A
človeka ni nikdar mogel. Tak jud: debel ko	sod,	melje pa kakor tercijalka. In potem:	A
lahko reči mir, ki komaj gledate iz masti." „	Sod!	" „Tubo!"	A
pobočij valile skale in butale ob velikanski	sod,	da bi dolgo odmevalo: na soškem bojišču je bila	A
krivih nog, pa se kotali po cesti, kakor bi se	sod	trkljal z vso naglico ter se odbijal v prehudem	A
Čas je primerjal temu sivemu morju, prazen	sod,	ki se je spenjal na valovih, pa je bil on sam	A
Venc bal, kdaj se bo zrušil sam vase kakor star	sod	na soncu.Potem je bolečina počasi prešla.	A
orodje in tudi nekaj orožja, puške, sablje,	sod	vina, sod smodnika, romarske cule in bisage	A
tudi nekaj orožja, puške, sablje, sod vina,	sod	smodnika, romarske cule in bisage, da jih ne	A
pa z nekakšnim tihim zadoščenjem zabrisal v	sod	za odpadke.Med vožnjo do doma mu je oče povedal	A
pridno polnil kupice in pridno črtal s kredo na	sod.	»Tonček!« je dejal svojemu sinku.	A
ga zavrne ona. »Vedno se režiš kakor razsušen	sod.	« »Zato grem pa tudi po orglice.	A
obrazom proti kraju, kjer je celjski krvavi	sod	izvrševal svoje obsodbe. »In kako sova skoviče	A
Onkraj pregraje je bilo ognjišče in vinski	sod,	tokraj je bila pa dolga, ozka klop, na kateri	A
mu je že zarana prikotalil pred gostilno cel	sod	vina in mu dal bokal namesto kozarca.Potem je	A
odbornike in generale in Tita, sam pa je nagnil	sod	in je pil kakor in kolikor se mu je pač točilo	A
ki jim ne verjamejo, hodijo še danes kukat v	sod	in merit praznino. Vina pa se seveda nihče ne	A
občinske glave in bo županova načepila olov	sod,	za katerega daje sam in ki bo, ob neukrotljivi	A
tudi odznotranji glasovi so utihnili, njun	sod	je bil na ami, tlenje pogašeno, zagrebeno, flectamus	A
in tudi Dunaj si otel; zato boš pa dobil vina	sod,	ki drži petdeset malih veder, potem sto in pet	A
dvorišča kolibo in tako dolgo bom ležal, dokler bo	sod	moker, pa dokler bom imel kaj prigrizniti.Ampak	A
Tako je do blizu božiča. Šele potem, ko	sod	poje, začno tudi skopováti z vinom.Po vinskih	A
vajeni. Saj mora človek trpeti, preden ga dene v	sod:	jeseni je plastíti, spomladi se koli, obrezuje	A
Pride prva in druga kop; kdo ima tačas moker	sod?	Prijel pa tudi ne bo nihče za motiko brez pijače	A
človek, mu je poskusil dati priimek »petrolejni	sod«	; pa ta priimek se ga ni prijel: hudomušni Nemec	A
krčmar in hlapec ročno ujela miš, jo izpustila v	sod	na vozu in sod zamašila.In so bili potem možje	A
ročno ujela miš, jo izpustila v sod na vozu in	sod	zamašila.In so bili potem možje iz Butal prav	A
počili možnarji. Tisti hip je župan odmašil	sod,	da pogleda noter, pa je prestrašena venkaj šinila	A
starešina z drugovi zapregel koš, naložili so	sod	in so se peljali na hrvaško stran. Toda Hrvaška	A
za primer kršitve te naredbe proglasi preki	sod.	Po naročilu poverjenika: Fridolin Žolna vladni	A
odgovorni izvršilni organ!! Zagroža se preki	sod!	!! Nič vsega tega javnost ni videla.	A
kaj tvega! ‒ h 4 gornje naredbe obeta preki	sod!	!!!‒ Ali ima p. n. gospoda primerno zavarovane	A
obseden. Šel sem ponj in ga vlekel pred svoj	sod.	»Tega pokusi, šalobarda!«	A
Močerad zmaje z glavo. Zapisnikar zleze za	sod,	prižge vžigalico in dožene, da je vino iz vinograda	A
bo pilo njegovo vino. Zapisnikar zleze za	sod,	prižge vžigalico in dožene, da je vino št. 5	A
položiti bi jih bilo treba kakor slanike v	sod.	Tukaj pred to svetovno znamenitostjo je obstal	A
pot v klet ‒ kjer je pred desetimi leti stal	sod,	tam je stal še danes.Prinesla je polna kozarca	A
je ležal Pankrac, napihnjen in otekel kakor	sod.	Nad njim se je vozil v zraku jastreb plešec in	A
nejevoljnimi očitki. Vina je zmanjkalo, nov	sod	bi bilo treba nastaviti, kako naj vse to opravi	A
Poprtnják je rdeč kot paprika, a okrogel kot vinski	sod.	Ravno taki so vsi drugi gospodje, kakor n. pr	A
navisoko. Vrhu gnojá je bil ukopan velik prazen	sod;	čemu da je bil tam, čegav da je bil in iz katerih	A
gospodinje!“ Pobral je še ostanke, zalučil jih v	sod.	”Náte, duše zavržene, za zmerom proklete,	A
gnojni kup, nagnil se globoko in pogledal v	sod.	Zmerom bolj natanko je razločil vse, kar je bilo	A
skozi gručo tik do vrat. ”Vprašam te zdaj, ti	sod	natlačeni: kóga pa si mislil, ko si rekel jetika	A
ljudí. ”Kaj stojite tukaj in gledate, ko ta	sod	natlačeni suje poštene ljudi v noč in mraz?	A
To je! ... Tisti natlačeni	sod	je pognal jetično žensko na cesto, toda bilo	A
bližini njegove kletke je ležal velik prazen	sod.	Nekega jutra sem prišel pogledat; žival je visela	A
mrtva in trda. Ponoči se je bila vzpela na	sod,	spustila se na drugo stran ter obvisela.Rekli	A
Ampak kaplja za kapljo ... brez konca; nobeden	sod	ni tako velik, da bi nazadnje ne bil prazen	A
tako tudi ni pomislil, da ima dno celo največji	sod.	Prišel je k oderuhu.	A
legel, ker se je do smrti utrudil. Pa leže pod	sod,	da bi pil in hlastne preveč; vstane in ga sam	A
znale so vzdig . / . / stran 15 . / niti celó	sod	vina in ga varno zvaliti v klet.Po navadi tistih	A
crudelis ‒ Zjutraj pa je našel v svoji kleti odprt	sod	in pol vedra vina na tleh.V vinu je ležala čepica	A
da sem kot ti, ki se požganka natepeš pa pod	sod	ležeš?« »Tudi kaplje je nimam v hiši,« je odvrnil	A
svojega hlapca in mu ukazal, naj zapelje velik	sod	vina v hišo grofu Jeronimu Thurnu.Bil je to	A
grofa v naslanjaču, »dacar Bandel je pripeljal	sod	vina.« »Kakšnega?« je renčal grof.	A
tihotapca. Prav ko je Maraž nad Kanalom spravljal	sod	čez Sočo, se je usadil predenj Karnelov hla	A
plačal desetkrat ves dac in še pol dne lovil	sod	iz vode, kamor se je zvalil. V tretje je poskusil	A
zanj njegov močni hlapec. Zavalil jim je nato	sod	vina na cesto, da bi čakali, ostali in bdeli	A
Ni daleč.	Sod	vina dam, ni mi ga žal, da ste le prišli in	A
Andrej. »Z Dušo sva pod grajsko ozidje skrila	sod	smodnika. Samo kamen je treba odvaliti pa izprožiti	A
pok! - in pečenka je na mizi!« »Zraven pa	sod	najboljše vipavske kapljice...« sem dopolnil župnika	A
cipresi; pozneje pa smo ulovili na reki velik	sod.	Ne vemo, kje se je iztrgal, a sedaj imam v njem	A
povedal gospodarju in z dvema suličarjema urno	sod	zavalil na plano. »Čep gre skoraj na polnem	A
zavalil na plano. »Čep gre skoraj na polnem v	sod,	« je Majnhalm potlej veselo dejal in se prvi	A
in gabrovih vej je umen Primskovčan pripravil	sod	domačega vina, da bi ga po maši točil; pred	A
jih bo čakal v grajskem dvoru danes velikanski	sod	vina in dolga miza mesa, kar se ne dobó vsak	A
družba je bila na dvorišču. Tam je bil velik	sod	nastavljen in tlačanje, grajski podložniki iz	A
sode iz hrama. Večidel so vino rešili, le en	sod	jim je ušel izpod rok in se grmé valil v dolino	A
izvlekel nekoliko tolarjev iz žepa in jih vrgel na	sod	pred mešetarja. »No, bo že, bo že!« kimal je	A
glasovi so bobneli, kakor če tekaš na prazen	sod.	Možje so bili štirje enake velikosti, kakor najvišje	A
Iz prepada privale štiri sode vina. Vsak	sod	je jemal deset veder, še rajši kak bokal več	A
Pa kaka nesreča me je letos zadela!	Sod	najžlahtnejše starine se mi je izkobinil.Izliti	A
Zdaj vidiš mojo revščino. Izgubil sem cel	sod	najboljše kapljice, potem pa še toliko koristnih	A
in je začel valiti okoli cerkve velikanski	sod	vina.Valil ga je neprestano dve, tri ure.	A
oglasil prvi zvon, sta zdrknila dimnikar in	sod	po strmini navzdol in iz daljave se je slišalo	A
petdesetimi leti. Razsekal je z blagoslovljeno sekiro	sod,	da je izteklo vse vino po tleh.Brez vina pa	A
bomo pregledali, tudi ne bomo potrkali na vsak	sod,	če je poln in prazen.’Jaz sem ga zapodila in	A
velika vola, ki sta vlekla s težo navkreber	sod	metliškega vina. Tonček vpije za njim: »Torbo	A
Župan pride prijateljem v hram, izprazni poln	sod,	vzame vino, prazen sod pa jim pusti.Prijatelji	A
hram, izprazni poln sod, vzame vino, prazen	sod	pa jim pusti.Prijatelji gredo v grajski hram	A
pusti. Prijatelji gredo v grajski hram, izbero	sod	najboljšega vina in vzamejo vino in posodo.	A
pomogel. Hudič pride in veli: »Priskrbel ti bom	sod	žlahtnega vina, ki se ne bo nikoli izpraznil	A
privali še tisti večer svoj čudoviti, neizčrpni	sod	vina. Drugi dan je jel kmetič krčmariti.	A
leži, v stekleni gorí, v meni nori? (Vino,	sod,	steklenica, človek.) ◆ Kdo objema ljubčka,	A
posode?! ◆ Gospodar, ki devlje vino v smrdljiv	sod,	in gospodinja, ki spravlja kruh v gnojni koš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani