služabnik (622)

HERMAN Dovolj, moj vrli Jošt. Res, bil si mi	služabnik	in tovariš. JOŠT Do dna duše ste mi segli	A
ENEJA SILVIJ Kdo si?	Služabnik!	Ne moti me v molitvi.	A
učenjaka, je to malo. ENEJA SILVIJ Jaz sem	služabnik	božji! HERMAN Kam meriš, gospod kaplan?	A
ravnati. Od danes tega dneva sem prvi hišni	služabnik	in tako rekoč prijatelj baronov.Po tem, ménim	A
Glažek in poprejšnja GLAŽEK Pohlevni	služabnik!	TULPENHEIM Dober večer, Glažek! GLAŽEK Sem	A
zaleti v neka vrata, ki so zaprta, preplašeni	služabnik	mu kaže k naslednjim vratom.Karel odide naprej	A
kakor ste vi storili, bi storil jaz, nevredni	služabnik	božji!Župnik odide.	A
ŽUPAN: Ti šepaš na duši in na vesti!... Vaš	služabnik	sem, cenjeni Konkordat! ŽUPANJA Šviligoju	A
Gosli! ZLODEJ vzame gosli, ki mu jih dá	služabnik:	Ponižaj me, kakor se ti zdi; prišel bo čas	A
služabniku Povabi mi goste, ki so tu napisani!	Služabnik	odide.Drugemu služabniku.	A
pojdi, in nájmi dvajset dobrih kuharjev!	SLUŽABNIK	Ne boste dobili slabih, milostivi gospod; gledal	A
Kakšna poskušnja pa je to? . / . / stran 242 . /	SLUŽABNIK	Ej, milostivi gospod, slab kuhar bi bil, ki	A
CAPULET Dáj da se odpraviš!	Služabnik	odide.Časa je malo, mnogo bo narobe.	A
Sto vragov! pravim, da pojdite ponj!	Služabnik	odide.Kakor je Bog v nebesih, modri pater zasluži	A
odra CAPULET Kaj neseš tukaj, fant?	SLUŽABNIK	Za kuharja, gospod; kaj je, ne vem. CAPULET	A
CAPULET Zapri, zapri!	Služabnik	odide.Prinesi suhih štorov!	A
Pokliči Petra, on že vé, kjé so. DRUGI	SLUŽABNIK	Če Vam je treba štora, saj sem tukaj, čemu bi	A
Paris, bratranec Mercutijev. Kako je pač dejál	služabnik	moj ko sva jahala sem in duša moja razburjena	A
KNEZ Poznamo te, da si pobožen mož. Kje je	služabnik	Romeov?Kaj pravi?	A
Jaz vendar nisem nikogar vabil na Ostrovec!	SLUŽABNIK	pride: Gospod stari grof Celjski! FRIDRIH	A
žár. . / . / stran 173 . / Pristopi vsível	služabnik,	prikloni pred njím se do tál: ”Že vladajo	A
Saj prišl� še ní krvavo jutro.“ In	služabnik	stari, zvesti Miloš, odgovarja: ”Gospodar	A
Se razživijo ure krvomočne.	Služabnik	novi pleve me, trpinči, okinča za sprehod me	A
svojega življenja in ne sedi pred vrati, zvesti	služabnik,	drhteč za njeno zdravje.V hipu je vse postalo	A
staro hčerko Dorico je pripeljal s seboj in star	služabnik	ga je izpremljal. Bentivoglio je bil neznansko	A
gega večera. Ko pride drugo noč domov, poda mu	služabnik	pismo.Hitro je odpečati in bere: »Predragi gospod	A
koder bom tovoril in dokler bom tovoril.«	Služabnik	mu pravi: »Nikar ti ne misli, da šale uganjam	A
in v očeh. . / . / stran 103 . / Vstopil je	služabnik	in presenetil Vilarja s svojo pijanostjo. Oči	A
»Jeli dobro vino notri?« je vprašal.	Služabnik	je stisnil usta in oči, kakor bi zadržaval neki	A
takšne lahke noči. »Koliko sta jih že hlapec in	služabnik	postrelila in zastrupila, pa vse zastonj.Treba	A
poka koliba na vseh koncih in oglih. Kaj vas	služabnik	ni opozoril na podgane?« »Ni.	A
Pa takšno delo bi opravljal lahko tudi najin	služabnik.	V Sarajevu nič ne vedo, tam delajo vse po neki	A
Tu imate podgan na milijone. Kje je	služabnik,	da mu navijem ušesa?« »Pokorno javljam ‒ pijan	A
drugo jutro vstal, je svetil že davno beli dan.	Služabnik	mu je skesanega obraza prinesel zajutrek.Vilar	A
Bierkopfu, no ta je bil že odšel v planino.	Služabnik	mu je pokazal izhojeno stezo za kolibami, kjer	A
pri srcu, ko je videl, da je zavil ta prevneti	služabnik	s poti, da se s svojim krvižejnim psom liki	A
bi ga bil napisal moški, na mizo, naj ga bere	služabnik,	če se mu ljubi, ali stotnik je tako globoko	A
da je bil Jurček prej njen sin kot cesarski	služabnik,	in sinov opomin se ji je zdel popolnoma v redu	A
blagostanje. Vso to premično stvar je moral	služabnik	vsak drugi teden prevetriti in osnažiti.Pri	A
na tla, da se razbije na drobne kosce. Toda	služabnik,	cvet moderne kulture, ki je čutil pred svojim	A
zanjo velike posledice. Nekoč sta Katra in	služabnik	nosila hišno opravo iz nadporočnikove sobe na	A
prevetrita. Z drugo drobnjavo je prinesel	služabnik	tudi Mefista, da umije revčku zaprašeni gobec	A
Do desetih je čital. Tedaj mu je kapetanov	služabnik	prinesel ukaz, naj pride ob enajstih tudi on	A
mogla prebiti. Niti dekla, niti mojškrica, niti	služabnik	ji niso znali več prav postreči.Za vse in vedno	A
klavrno potrdil. »Torej leto in dan si moj	služabnik,	« je Krišpin pogumno zahteval dobljeno stavo	A
Toda potajil je svojo strast. »Nisem tvoj	služabnik,	služim Epafroditu in ta mi poplača trud.Predrznem	A
imenovala po očetu nesrečniku!“ ”Pa kako bo	služabnik	Kristusov, ko je iz greha porojen?“ ”Bog	A
vzela je otroka v naročje. ”Kadar boš nekoč	služabnik	božji, pa še zame moli očenaš!“ In otrok	A
pravd in krivih priseg. Naproti mu je prišel	služabnik,	suhljat, upognjen starec, ki je nesel pod pazduho	A
Jernej in se je odkril. »Kaj bi rad?« je vprašal	služabnik	godrnjaje in je premeril Jerneja s čemernim	A
Začuden in zlovoljen je gledal krivenčasti	služabnik.	»Kaj blebečeš?	A
»Pravičnega sodnika!«	Služabnik	se je namrgodil, pokazal je z dolgim kazalcem	A
tobaka mi dajte!« Vrnil se je čemerni suhljati	služabnik	z drugim, še večjim svežnjem papirjev pod pazduho	A
pride na cesto!« In res je prijel suhljati	služabnik	Jerneja za roko, tako krepko ga je stisnil,	A
priseg!« Zamahnil je z roko, še je hotel reči,	služabnik	pa ga je sunil preko praga.	A
vsemi sodniki! Odprite pismo, ki ste njegov	služabnik,	razložite njegovo besedo, razsodite mojo pravdo	A
božji besedi, po naukih njegovih in zapovedih!	Služabnik	božji ste, iz vaših ust bo govoril, z vašim	A
je zgodilo pred tednom dni. Zdaj sem hlapec,	služabnik	živine.To je začetek ceste; kam drži, vidiš	A
suženj in hlapec in gospodar. Oče, napol sodniški	služabnik,	napol birič, pevec na koru, nosilec bandera	A
Mislil sem, da sem Lionardo, pa še njegov	služabnik	nisem bil.Podoben sem bil ministrantu, ki se	A
se je poklonil ter je šel z njo kakor veren	služabnik.	Vse drugo pa je bilo, kakor je zmerom.	A
Tako je treba: sam svoj, svoboden! In svoboden	služabnik	vsem!“ Tam se je zasvetilo visoko, belo župnišče	A
mislite, da po novih postavah učitelj ni več	služabnik?	Še zmerom je služabnik in hlapec, bolj vprežen	A
postavah učitelj ni več služabnik? Še zmerom je	služabnik	in hlapec, bolj vprežen in bolj vklenjen, nego	A
Nadaljevala je: ”Kar prideta v sobo oče in mati.	Služabnik	prižge svečo, in le malo je svetila v kot, kjer	A
prinesel v dvorano na srebrnem krožniku neroden	služabnik,	pa se je spotaknil ter mu je zdrknila na tla	A
občinskemu služabniku, da naj poizveduje.	Služabnik	je povpraševal in poizvedoval po vseh krčmah	A
najsrečnejši človek med nami. To je infanterist Blaž,	služabnik	služabnikov.Zarana, ko mi drugi še trudni, neprespan	A
mislih mi je bil infanterist Blaž, pohlevni	služabnik	služabnikov. ”Pa saj je bolan!“ sem rekel	A
ugašala, nobene zvezde še ni bil prižgal nebeški	služabnik,	v mrak je tonila lepa šentflorjanska dolina	A
je bilo treba opraviti, je opravljeno; noben	služabnik	satanov bi ne pohujšal ljudi tako korenito,	A
kraljeval?“ Zgodilo se je nekoč, da je stopil	služabnik	pred gospoda. ”Nevesto sem si izbral, gospod	A
”Pokaži mi svojo nevesto!“	Služabnik	je šel po nevesto, oblekel jo je v prazniško	A
-- Pogrni mizo!“	Služabnik	je pogrnil mizo, prinesel je jedi in pijače	A
stran 84 . / Kakor mu je gospod ukazal, tako je	služabnik	storil. Žvenket kozarcev je utihnil; ko je	A
storil. Vid je odprl duri -- glej, tam je visel	služabnik	in se ni več ganil; oči so bile široko odprte	A
v svit ognja. Od Herbartovega šatora pride	služabnik:	»Gospod kapetan želijo mir.« In dalje in dalje	A
Spremstvo ga gleda zvesto.	Služabnik	mu privede konja. Herbart se ga oprime, z drhtečo	A
pisal, »po božji previdnosti in dobroti Gospodov	služabnik	in postavni župnik svetega Jurija na Kneži,	A
Antona od Kala! Ponižan je bil satan, in njegov	služabnik	v severnem mestu je izgubil v tisti uri, ko	A
največji naš dobrotnik, naš oče in ljubljeni	služabnik	božji, nadškof Martinus.« »In ženska ob strani	A
ušes. Mehko povpraša: »Kaj ti vznemirja dušo,	služabnik	Gregorij?Mlad si, in življenja cvetna steza	A
duši. »Odstopite vsi!« izpregovori končno, »in	služabnik	Gregorij, zapiši, kakšno družico si izbere vsakdo	A
kotiček, in pred nami stojite v goloti svoji!	Služabnik	Gregorij, daj nam, kar si zapisal!« Trepetaje	A
dohaja nadvikarij Gregorij!« Res je prihitel ta	služabnik	božji proti zbrani kohorti in klical že iz dalje	A
stanov, ki so se bile ravno tiste dni izdale. Ali	služabnik	freisinškega škofa se je malo brigal za visoke	A
mi bil pri sinu, slepar ti?« »Stopi s poti,	služabnik	hudičev!« je zavpil predikant. »Mudi se mi!	A
vodo! In vi, gospod loški oskrbnik, vi, ki ste	služabnik	katoliškega škofa, vi ste tukaj v družbi luteranskih	A
da bi prav kmalu zapel novo mašo ter postal	služabnik	svete cerkve.Bil je rdečega lica kot roža na	A
da je lep in zal, kakor more biti le božji	služabnik,	ki se s svojim bleščečim mašnim plaščem tako	A
krog vrata nekak kolar; to je pričevalo, da je	služabnik	svete cerkve in ne posvetni vitez, kar bi bil	A
Moje mnenje?« odgovori oni mehko. »Jaz sem	služabnik	božji in ravnati se mi je po izreku: ne sodi	A
zelo malo zemlja slovenska. Da je bil veren	služabnik	cerkve, ume se samo ob sebi. Z ošabnim pogledom	A
redka prikazen, in pripetilo se je časih, da je	služabnik	oltarja bolje sukal svetli meč nego kadilnico	A
premisli, da ne govoriš neresnice! Izprašuje te	služabnik	božji, ki ni tvoj dušni pastir, ki pa je vendar	A
dokazal, da laže, da zavaja in da je on sam	služabnik	hudičev in njega kraljestva. Ali trgalo ga je	A
Nikjer v Pismu ne stoji, da bi si ne smel	služabnik	božji poiskati družice, kakor jo je Bog dal	A
plosknil z rokami. Čez prag je vstopil star	služabnik.	»Medice!« je Majnhalm ukazal in nestrpno mignil	A
je Majnhalm ukazal in nestrpno mignil, da je	služabnik	popal vrč in urno zginil. »Tovorniki niso več	A
bratec!« je Henrik vpil s pijanim glasom.	Služabnik	je prinesel medice.Ko je odšel, je Henrik težko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani