senožeti (531)

leta pridem nazaj. Hišo bom popravil, nekaj	senožeti	in lazov prikupil, pa vole in krave...Drugače	A
zagrinjajo vasi se, polja, zatiska dnevu sen oči.	Senožeti	in dobrave, bujne trate, postelj zdaj ste ve	A
nemo umira, kot poleti cvetje mre na pokošeni	senožeti.	Če ne bi...	A
\/ Vzdih dobrave Jasen vrisk odjekne preko	senožeti.	V zlatem soncu ostra kosa se zasveti.	A
gozdu poje. Saj podnevi sem hodila čez zelene	senožeti;	slišala sem ptičke peti. Kaj je pesem pomenila	A
pa čeprav od pastirja v ogradi ali od kosca v	senožeti.	Ko je pospravil svoje stvari v kovček, se je	A
pokazal v gladko, kopasto goro, kjer so bile vaške	senožeti,	- tam, v Brezeh jo bom videl.Gledal jo bom,	A
je s pogledom zdrknil z gladkih zasneženih	senožeti	v dolino in obstal na senčni črti, ki je bila	A
oči, da bi s pogledom objel širine zasnežene	senožeti,	a jih ni mogel objeti, ker so se razgrinjale	A
posestvo: meril je njive in travnike, polja in	senožeti.	Vse je lepo preoral, populil plevel, izkopal	A
koraki je hitel v breg. Mahnil jo je kar preko	senožeti,	stopil je s steze, drselo mu je po rosni travi	A
stari ni praznih tvezel. Pa kaj, ali mar nimamo	senožeti?	In še kakšne!	A
polja in njive, v pobočjih so lazovi. Višje so	senožeti	in gmajne in še višje so planine.Potem v gorah	A
bilo že bolj strmo. Tam so bile lepe, gladke	senožeti.	Nad senožetmi, najprej listnat, potem teman smrekov	A
prežvekovala trdo in jalovo seno iz naše prisojne	senožeti.	Iz hleva sem šel v hram, ki je bil prazen kakor	A
jih je!« se je začudil in stegnil roko proti	senožeti.	»Mm?« je zamrmrala Milica kakor prej	A
spominjaš! Krave so šle iz hleva, macesni so šli iz	senožeti,	nobenega oreha ni več pri hiši in nobenega hrasta	A
tako globoka in tako mirna. V njej so gladke	senožeti	in temni vrhovi gora, čisto na dnu pa je razgrnjeno	A
sive skale in redke jase zarasle Obrekarjeve	senožeti.	Tam je bilo zelo lepo.	A
prvo svetovno vojno so začeli opuščati take	senožeti.	Nato so opuščali laze, ki jih je bilo treba kopati	A
v poštev puste, visoke ostrice. Od nekdanje	senožeti	je ostala samo jasa, kjer so se cepile tri poti	A
stoji samoten, samosvoj in mrk sredi Krajnikove	senožeti,	nadvse živo in prisrčno, tako domače bitje,	A
zgrabijo. Najbolje je, če jo odkuriva iz vasi: na	senožeti	pojdiva, v gozd, najbolje v gozd, tam poznam	A
22 . / 22 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . / pa je vrh	senožeti	na hrbtu ležal pod macesni in strmel skozi redke	A
napotili proti Grgarju. Ko so prišli do vrha	senožeti,	kjer se pot izgubi v gozd, so se ustavili, da	A
skednja ... Zamorka je z ostalimi otroki sedela vrh	senožeti	in čakala.Ko sta se poba vrnila, so vsi vstali	A
državno cesto in se začel vzpenjati po gladki	senožeti,	ki je visela v večernem soncu kakor debela mehka	A
rogovile, javorjev za bele mize. Polna lepih	senožeti	z dobro, sočno travo.Polna pašnikov.	A
njivi, ob košnji pa v senco pod redke grme na	senožeti.	Vaščani pa so pokazali v dejanju veliko več srca	A
lazu. Nato se spusti kar povprek po goli sivi	senožeti	in izgine za obronkom v skrivnostni večerni	A
vratom. Sova in Mali se naglo spuščata po strmi	senožeti,	priletita na stezo in zdrvita po njej.	A
se grmenje do kraja poleže, se prikotali po	senožeti	nekaj debelega kamenja.Za njim se pripodita	A
Koscem ... Prav v naši	senožeti	jih kosijo.« »Samo da še tebe ne pokosijo	A
odmev strela. Star hrast ponosno sameva sredi	senožeti.	Trdo listje na njegovi široki krošnji zadovoljno	A
ostane sam. Naglo pobere putrih, pogleda po	senožeti	in ostrmi: Nemci drvijo v napad.	A
\/ . / grmu, ki ga je gospodar pustil sredi	senožeti,	da lahko skrije vanj koso, grablje in putrih	A
»Vem, da greš na Log, ali ne toliko zaradi	senožeti,	kakor Dragarjevemu vinu na ljubo.In dela nimaš	A
gozdi. Daleč naokrog nobeden ni imel takih	senožeti,	nobeden toliko lepe živine.Dokler je stari še	A
dva stotaka. Ne bo je Dragar kosil Čerinove	senožeti,	nikdar ne.Potem si bo natanko ogledal svet in	A
Imel boš več gnoja in boš lahko gnojil tudi	senožeti.	Najprej si moraš napraviti gnojišče, kakor te	A
spisal.« . / . / stran 33 . / »Kaj, zastran	senožeti	na Logu?« »Da, tisto.«	A
dela silno preglavico. V hosti penica poje, na	senožeti	muren cvrči, v jarku potoček vrvra, iz grmovja	A
poštenjak šel izprehajat ali njivo orat ali v	senožeti	kosit ali v gozd po drva ali k maši ali v semenj	A
gredo vsi. Sosed, ta zobač, pa bo onegal po	senožeti	kakor svinja v rži in še bahal se bo, gobec	A
skale in kamnje na kupe, da so dobili gladke	senožeti	in rodovitne njive.Kamnja, ki ga je ledenik	A
napotil zopet križem sveta. Toda tam doli sredi	senožeti,	od koder je videl speče vasi v luninem svitu	A
travo okrog hiše in po vrtovih kar sama. Za	senožeti	je pa najel, dasi ni bilo tujega kosca pri hiši	A
poskrbel, da Lucija ni hodila z malico v oddaljene	senožeti.	Prinašala jo je Štefa.	A
Toda Gašperja že ni bilo. Vrh	senožeti	je že izginil med leščevjem.Za njim jo je mahnil	A
Ko se je na večer tretjega dne vrnil oče s	senožeti,	mu je bila kakor vselej prva skrb, da zve, kako	A
skedenj in mojo šupo; nate tudi moja polja in moje	senožeti,	moje pašnike in moje gozde!- Tako bi rekel in	A
Mahnil jo je po bližnjicah, preko polja in	senožeti.	Planil je veter, veselo je zažvižgal in mu	A
doline, da so šepetale plaho pod njim lehe in	senožeti.	IV Zdaj pa malo premislimo, kako se	A
hudo prismojen, da kobali po vseh štirih preko	senožeti	in puli travo z zobmi, kakor Nabukadnecar.Jaz	A
je . / . / stran 165 . / žehtelo iz polja in	senožeti	...Jaz vem, da bi spomin ne bil tako grenak, da	A
potoka, gori do hriba; in moje so tiste prostrane	senožeti	in moj je tisti gozd, ki gleda s hriba temán	A
Od daleč je ugledal Sitarja, ki je stal kraj	senožeti.	»Odpusti jim!« je rekel Jernej v svojem	A
toliko je pihal veter, da se je narahlo zibalo na	senožeti	in da je tiho pošumevalo v gozdu. Tja	A
da bi jo z dlanjo pokril, ne na polju, ne na	senožeti,	kamor še ni bil kanil pot od mojega čela.Tako	A
enem samem požirku popilo. Bela cesarska cesta,	senožeti,	polja, hribi v daljavi, vse se je zablesketalo	A
jutro je bilo. Dišalo je blago od pokošenih	senožeti;	jablane ob cesti so bile polne rdečega sadja	A
bilo drevesa, da bi se bila mogla skriti zanje;	senožeti	so se razprostirale na tej in na oni strani	A
nizdol med . / . / stran 126 . / njivami in	senožeti.	V svežem zraku je dišalo opojno po mladosti in	A
videl, je bilo daleč nekjé onstran sanj. Polja,	senožeti,	vasí, mesta ... zablisnilo se je nerazločno in	A
hrbet pod njo, tako je brezbožno zaplesal preko	senožeti.	Ali tedaj ga je zgrabil velik vihar, vzdignil	A
temveč da tudi nima ne gozda več, ne polja, ne	senožeti,	ne strehe.Edino, kar mu je od vsega bogastva	A
gledajo oči, ki so videle prostrano ravan, zelene	senožeti	in ki je ostal še globoko v njih spomin na brezkončnost	A
ne od blizu prav nič ne razločijo od polja in	senožeti,	od sinjega neba, od bele cerkve in prazniške	A
Ozrl se je na ravno pokrajino pod gozdom -	senožeti	so bile pokošene, njive požete. Kurent se	A
prej še gozd in lazi -- zdaj lepa ravan, zelene	senožeti,	bela cesta.Grem ...	A
nebom, svež vonj se je vzdigal iz pokošenih	senožeti.	V daljavi je zažvenketala kosa, bele rute so	A
/ . / stran 170 . / v daljavo preko njiv in	senožeti.	Tako je rodila moja dota devetkratno; in vsako	A
Luka je govoril: ”Nisem kupoval njiv,	senožeti	in gozdov; kupaval sem najdragocenejše in najplodovitejše	A
zgodilo drugače, presoditi ne morem; bilka na	senožeti	ne vé, čemu da je bila potrebna njena prezgodnja	A
tišino zamaknjena, da sem razločil vsak glas s	senožeti	in iz gozda, nenaden, rezek klic, ki je presekal	A
izruvanem, se toži najpoprej po koči, po njivah, po	senožeti,	celó po siromašnem lazu, nato šele po materi	A
koprnenje po izgubljeni, ugrabljeni grudi, po vonju	senožeti	in njiv, po šumenju daljnih gozdov.To koprnenje	A
nebesa; zložno se vije pot vkreber, med vrhovi in	senožeti;	tam pisana hišica, ki se prijazno smehlja izza	A
zidane delavske hiše, samujoče sredi polja in	senožeti;	črna proga se je širila, tir se je devetstročno	A
visoke -- ne vidi oko planin; ne vidi pokošenih	senožeti,	ne požetih njiv, ne zelene otave, tudi ne samotnih	A
Pa mi piše oče: Ne polja ni več, ne	senožeti,	ne živine; ostala je prazna hiša, zato da ne	A
/ . / stran 39 . / njegove najbolj sočnate	senožeti,	njegovi najlepši gozdovi.Kmetom je ostalo komaj	A
jih je bil ugrabil, tam so naša polja, naše	senožeti,	naši gozdovi; celo naši žulji so tam in pot	A
spanju tudi moje hiše, mojega polja in moje	senožeti	in, ko sem se zdramil, me je uklenil še samega	A
je uvenela prezgodaj? Oče, kje so naše zelene	senožeti,	kje je naš temni, šumeči gozd?V enem samem večeru	A
slonel na lini in gledal na prostrana polja in na	senožeti.	- Hej, tlačani, kaj ste se naveličali	A
tvoji roki. To so naši domovi, naša polja, naše	senožeti	in naši gozdi.Dopolnil si!	A
prodal. Prostrana polja so bila moja, bujne	senožeti;	prikupil bi si bil še to in ono leho, še ta	A
bahate hiše, pod vasjo pa vse do močvirja sočne	senožeti	in rodovitna polja. Biljke so izmed pobožnih	A
ko so dekle in hlapci odšli na polje ali na	senožeti,	sedla je starica v mehki naslanjač in poklicala	A
zprehajalo z njima. Mesec je svetil, opojno so dišale	senožeti	in Zlodeju se je zdelo, da je Romeo. ”Kako	A
devetkratnem izobilju v nebesa vriskajoča, na loke in	senožeti,	na vasi, ki jih komaj razločiš od samih migljajočih	A
je tiho ugašala na požetem polju in pokošeni	senožeti.	Zdelo se mu je, da vidi prvikrat to lepo	A
li tu polja in pašnikov za dvajset parov, in	senožeti	in livad? In sredi teh zemskih kapitalov, li	A
zamahnila proti fantu. Stala sta na stezi med	senožeti	in trebila.Zdaj pa sta prestala z delom in se	A
hlapčevi glavi ali kamor je že padlo. Tam koncu	senožeti	se je tedaj pokazal Anže in se z veliko radovednostjo	A
me ujameš!« se je rogal Anže in jo brisal po	senožeti.	Hlapec je vrgel grablje za njim, da so se zlomile	A
tokavah so zvonili zvončki. Z gora, kjer so bile	senožeti,	se je valil dim.Ljudje so trebili in zažigali	A
bilo zazvonilo na veliko soboto. Anže je bil v	senožeti	in je pasel.Ko je zaslišal zvonove, je zavriskal	A
zdi, da to biti ne more, da je v hipu gori v	senožeti	in da vidi doli vas in Peč.Kdaj je prišla sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani