nova beseda iz Slovenije

rus (13.969)


Pariz Nisem Nemec, dekle lépo! Nisem      Rus,      Italijan; Nisem Turek, nisem Španec, Tudi pust  A
»Napovedal je, da se bo ustrelil,« je rekel      Rus,      lastnik hiše, in stresel v usta prgišče arašidov  A
zabliskale reklame. »Ne bo se,« je rekel      Rus.      »Tudi če se bo, idiot,« je glasno rekel  A
rekel nekdo iz gneče. »Ne bo se,« je rekel      Rus.      »Odkar imamo TV, je vsak dan kakšno ubijanje  A
ženski glas. »To je nekaj drugega,« je rekel      Rus      in si pognal novo prgišče v žrelo. »TV sranje  A
Anderson, ki si je z dlanmi zakrila obraz.      Rus      je pogoltnil celo prgišče arašidov. »Shit  A
so se na ekranu v wrestlingu divje pretepali:      Rus      z rdečo zvezdo na prsih, visoko ostrižen Amerikanec  A
od krčmarja zvedeti, da je starec v resnici      Rus,      da živi v mestni oskrbnišnici, da se zmeraj  A
človeka. Vendar on, gostilničar, meni, da stari      Rus      pač ni nič drugega kot navaden slinast norec  A
topovi so še vedno molčali na obeh straneh,      Rus      ni streljal, zato so tudi naši mirovali.Ta molk  A
zrakoplova zbral v baraki na posvetovanje. ‒      Rus      nam hoče podkuriti. Enakega mnenja so bili vsi  A
biti pripravljeni na napad. Vsi so vedeli, da      Rus      ne bo miroval, marveč je bila pesem topov predigra  A
‒Si bil na straži?      Rus      je molčal. ‒Si bil na straži? ‒ je še enkrat  A
ušesa, staknemo oči, nazadnje pa te ubijemo.      Rus      se je tresel od strahu. ‒Kako daleč je še do  A
Kdor je padel, več ni vstal. Neki      Rus      se je z dvignjeno puško zakadil proti Sečku  A
Eni so tudi vojne sirote. Eden pa je celo      Rus      ‒ in veš, kaj zdaj to pomeni, če si Rus! Bumbaš  A
celo Rus ‒ in veš, kaj zdaj to pomeni, če si      Rus!      Bumbaš po vsem sodeč ni vedel, kaj zdaj to  A
vsem sodeč ni vedel, kaj zdaj to pomeni, če si      Rus,      a je le prikimal.Ampak, povej mi, je povzdignil  A
mamico bežala daleč tja po snegu, »ker je prišel      Rus      mimo, je bil siten, je streljal.«Nikdar se nismo  A
Vsepovsod je utihnil pogovor. »Ali te je      Rus?     « je začel Matic vnovič.»Me je, pa jaz sem jih  A
nas domačih mu ni nihče dejal Janez, ampak      Rus,      zato ker je bil tako neznansko močan in hud  A
so razen dveh pomrli. Ostala sta najmlajša      Rus      in Kurent.Niti to ime ni bilo pravo.  A
delati. Samovala je še veliko let, dokler ni šel      Rus      na vojsko. Z nesrečnim Kurentom sta imela brat  A
nikoli ni trajalo, ker mu je pritekel na pomoč      Rus.     Gorje si ga paglavcu, katerega je dobil v pest  A
ga začno po nečloveško pretepati in teptati.      Rus      prisopiha, meče otroke, skače babam v lase,  A
hrup in prihiti; množica se umakne in umiri;      Rus      spravi Kurenta do mov.Oba sta bila tako stepena  A
da sta morala več dni ležati. Od takrat je      Rus      svoje župljane črtil in porabil vsako priliko  A
kmetih glavna in skoraj edina središča omike.      Rus      je imel do šole dobro uro.Pozimi je tedaj ni  A
Učitelj ga je natepal strašno.      Rus      vpije in trdi svojo nedolžnost. Ko vidi, da  A
dal, kadar prideš zopet v šolo ali v cerkev.«      Rus      pa ni prišel ne v šolo ne v cerkev.Šola ga ni  A
eden, priskoči drugi in za njim vsi po vrsti.      Rus      je moral vso silo napenjati, če je hotel ostati  A
zraven pa vsi raztrgani. . / . / stran 17 . /      Rus      sam je bil ves opisan z oteklinami in črnimi  A
ženo več živine na pašnik, dokler jih bo hodil      Rus      nadlegovat.In res mu prepove soseska pasti.  A
Krki, nekoliko streljajev nad Novim mestom.      Rus      se je rad hodil kopat, ali tako spretno kakor  A
skakali precej visoko z moleče veje v Krko.      Rus      ni še nikoli poskusil tega in se je branil tudi  A
krohotati in ga pitati z babo in z zajcem.      Rus      zardi in jame z njimi pometati.Ali še o pravem  A
borne Krke? Vam bom že pokazal, kako zna skočiti      Rus.     «Ob teh besedah buti na drevo, ali ne ostane  A
visočine. Čez nekoliko trenutkov se prikaže      Rus      nepoškodovan in opominja zabavljivo fante, da  A
Še neki drugi umetnosti so se ljudje čudili.      Rus      se je rodil in odrastel v gozdu.Na drevju je  A
poklical predse in jih nažigal sam z bičem.      Rus      posluša to povest z odprtimi usti, začne se  A
Viš ga, je že polomil ograjo!«      Rus      se smeje in pravi: »Vola se pa že ne bojim.  A
Za božjo voljo, teci!«      Rus      odgovori mirno: »Bik je vol, ki ni popravljen  A
To ni šala.      Rus      ji skoči naproti in jo zgrabi.Vname se ljuta  A
ljuta borba. Bik hoče fanta pritisniti k tlom,      Rus      skuša biku spodbiti noge in ga vreči.Namen ne  A
nenavadni prizor. Bik postane čimdalje bolj besen in      Rus      čimdalje bolj jezen.Pririla sta se do voza.  A
na glavo. Preden ga še more otresti, skoči mu      Rus      na hrbet in ga zajaha.Zdivjanost dospe zveri  A
nazaj. Tako slavno je zmagal bika predrzni      Rus.     Takrat mu narava še ni bila podelila vse kreposti  A
skušati z njim. . / . / stran 22 . / Kamorkoli je      Rus      prišel, je slišal gospodo preklinjati; ni tedaj  A
Bog se nas usmili.«      Rus      čuje te in druge take marnje, kri mu zavre.  A
Kopitni mož odide.      Rus      jih začne obuvati, da vidi, če so mu prav.   A
da se je čulo v hišo: . / . / stran 23 . / »     Rus      že spet nori.«Te besede ga tako razkačijo, da  A
Mali Kurent je umrl, veliki nam je ostal. ‒      Rus      je obseden, ima sedem hudičev v vampu!‒ Kaj  A
Ali se presneto spečeta!      Rus      ju tako odrega in naklesti, da se nista mogla  A
videti, kričé pobegnejo. . / . / stran 24 . /      Rus      jih preganja od hiše do hiše in jim deli še  A
vasi je še vpila stara baba, sebenjka. Ko se      Rus      približa, zaklene tudi ona vrata, ali se nikakor  A
nam ni naredil tega šenta kakor ta prekleti      Rus.      Preden jo je popihal na Hrvaško, se je hotel  A
začel pobijati, kakor nam je potolkel pse.«      Rus      ni prišel nazaj več ko dve leti.Služil je najprej  A
delavcev v gozd sekat drevje in delat sežnje.      Rus      je vihtil sekiro spretno, silno in navdušeno  A
kolibi, nedeljo so prebili udje, kjer so hoteli.      Rus      je ostajal po navadi v Jaski, da se more udeležiti  A
podoba, katero je pribil nekdo zadaj na vrata.      Rus      je slišal in tudi sam se prepričal, da je duhovnija  A
brezdušnim popom. Poln nejevolje se je oziral      Rus      po njej, zbujala se je v njem stara znanka,  A
Zunaj cerkve bi se bilo to brez dvombe zgodilo.      Rus      je bil z gospodarjem in zaslužkom popolnoma  A
se v petih minutah pogovorita in pogodita.      Rus      je obračal, njegovi tovariši pa so obrnili.  A
novcem pa ne dobiš ne moslavinca ne slatine.«      Rus      se zakrohoče tem besedam in privleče izza srajce  A
moslavinec z jamniško kislico. Pri žlahtni pijači se      Rus      in njegov čuvaj popolnoma sprijaznita in celo  A
upijanil nikoli, ječar do malega vselej. Ko je      Rus      mislil, da ga je že dosti omečil in si pridobil  A
železne, ali tanke, slabe, razglodala jih je rja.«      Rus      je videl, da se mu čuvaja ni bati.Še tisto noč  A
Bali so se ga brez vzroka.      Rus      je miroval kakor ovca, dokler ga ni kaj razdražilo  A
po drva, jih stara kljusa ni mogla speljati.      Rus      jo odveže, vpreže sebe in ‒ voz se začne pomikati  A
so veliko črnih prog in oteklih lic, ali niti      Rus      se ni obvaroval vselej marog, prask in ran.  A
veli: »Janez, ostani zunaj, notri so gospoda.«      Rus      zareži: »Šlapa, kaj moj denar ni toliko vreden  A
mahajo, nič ne de, če mu odtrgajo tudi uho.      Rus      je zdaj vedel, kaj ga čaka, bil je pripravljen  A
tovarišev se je nabralo v krčmi vse polno.      Rus      se je zabaval prav rad z njimi, ali vsake pol  A
ga dregne v hrbet, tretji ga lopne po nosu.      Rus      omahne in telebne.Postopači se vržejo nanj in  A
Ali veselje se jim kmalu skali.      Rus      se otrebi nasprotnikov in skoči pokonci.Hočejo  A
dihajo in gibljejo, roke jim otrpnejo in opadejo.      Rus      jih prime za dolge lase in prične pritrkavati  A
nobene nade. Dosti pametneje se je obnašal      Rus      proti Kočevarjem. Ti ljudje žive z našimi rojaki  A
nedeljo popoldne da jih bodo čakali in napadli.      Rus      pravi: »Naj le pridejo!Pozdravili jih bomo,  A
vrstniki so si našli ljubice, dobil si jo je tudi      Rus      in je gostil, kakor je navada, svojo Katrico  A
bodi no tako hud ‒ saj nisem rekla nič takega.«      Rus      se zaničljivo nasmeje njenemu izgovarjanju in  A
večeru se vrata s hrupom odpro, v hišo stopi ‒      Rus.     Prijazno se približa Metkinemu Jožku in veli  A
Tovarišija se zanj ne briga. K Metki sede      Rus      in se z njo razveseljuje in pošaljuje do polnoči  A
vasi do vasi, od ust do ust čudna novica, da se      Rus      in Metka ljubita. Ali niti ta iz same gizdavosti  A
naznanjevali krvavi punti in nevarne vojske.      Rus      se je tega veselil, duša mu je hrepenela po  A
jezike. . / . / stran 43 . / Nestrpljivo čaka      Rus      znamenja.Drugje grmi boj že celo jutro; kaj  A
zagrozi, da ga bo posekal, če ne bo molčal.      Rus      ga pahne v grapo in se zažene čezenj naravnost  A
Neko nedeljo popoldne pride Janez, močan ko      Rus,      rdeč ko jabolko, zdrav in vesel; vsaki deklici  A
mestu in obhajal bližnjo in daljno okolico mladi      Rus      Fortunatov.Ruska vlada ima hvale vredno navado  A
tudi to je gotovo, da je bil Fortunatov prvi      Rus,      ki se je temeljito naučil našega jezika ter  A
preganjali vohuni in uradi. Če se pa prikaže kak      Rus      v Avstriji, se precej sumi, da je ogleduh, ki  A
svetu, kakor je bil ta mali, blagi, prijetni      Rus.     Včasi nam je zapel tudi kako rusko pesem, včasi  A
z gospodom župnikom. Ko sem čula, da se hoče      Rus      izpreobrniti, sem menila, da ne bodo več ugovarjali  A
ljudi ni na vsem svetu, kakor so staroverci.      Rus      obeta prestop na katoliško vero.Če se misli  A
gledal samo za svoje ljudi iz Travnika. Jože      Rus,      tisti, ki ima dva para volov, pa vem, da se  A
On bo kje ob strani stal. Seveda, Jože      Rus      ima sam dosti zemlje.« »Komisija bo delila,  A
znamenju je pisal že Shakespeare. In tudi neki      Rus      ... če se ne motim.« Lovran je bil človek, ki  A
dneh dobi prijatelj naslednje sporočilo: »Eo      rus.     «(Grem na deželo.)   A
avgustovskim mrazom in januarsko brljuzgo se je      Rus      navadil ostrega opazovanja, potrpežljivega boja  A
---------------- *Argentinec Carlos Calvo,      Rus      Fjodor Fjodorovič Martens in Švicar Emmer de  A
k mizi nekega praporščaka v rezervi, ga hoče      Rus      vljudno odsloviti iz salona.Ampak on vpraša  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA