Ta sramotna revščina cerkve se ni mogla pripisovati srenji, ampak najemnikom v gospodovem vinogradu, brezdušnim popom. Poln nejevolje se je oziral Rus po njej, zbujala se je v njem stara znanka, kranjska jeza. Po cerkvi prikoraka proti njemu star duhoven, morda župnik, in ga vpraša, če ne želi dati za kako sveto mašico.