revica (135)

veš, kakšna je Lenčka zadnje čase. TONA	Revica	je in trpi, kot je trpela tisto uro, ko ste	A
bilo bogve koliko hudega, - da si mislijo ...: ”	Revica,	uboga revica!Kakó je sočutja vredna!	A
koliko hudega, - da si mislijo ...: ”Revica, uboga	revica!	Kakó je sočutja vredna!	A
stran 72 . / Opazila sem dobro, kakó se je	revica	sklonila na postelji in gledala strahom krog	A
zacinglja in milost veliko dobó. »Prišlà sem stara	revica	na zvonček zacingljat, da šel bi iz osme šole	A
kadar ležal sem pod njo, me je ohladila.	Revica	pa je sedaj skoraj ovenela, cvetje, listje zeleno	A
Brž, brž!« Davila se je	revica	s požirkom, zaletavalo se ji je, naposled je	A
Ona pa se je tiščala k njeni mami.	Revica,	naj ji Bog da večni mir, blaga duša je bila	A
Jerico pograbila za uho in jo potisnila k tlom.	Revica	je med ihtenjem hitro pobrala medvejke, jih	A
bo imela zraka, da ne bo imela otrobov! Reva	revica	bo, si rekel.Le kako bo živela brez sončka,	A
pazduho, svoji beli nežni ženičici naproti.	Revica	je zbrala vse moči, z veselim obrazom se mu	A
Job, pa se zmeraj razkrije. Vso dolgo noč je	revica	drhtela v postelji poleg silnega in z rdečo	A
-	Revica,	je rekla s spremenjenim, a nadvse zaskrbljenim	A
a nadvse zaskrbljenim glasom gospa sodnica.	Revica,	najbrž je pobegnila domov, da ne bi gledala	A
»Glava jo nekoliko boli,« pove Juri. »	Revica!	Jo moram pa jaz obiskati.«	A
in peljala v sosedno sobo; »Glej Minko! Uboga	revica	te je tako dolgo pričakovala! Sedaj je več ne	A
poti do gradu tiščal nos pod rep, da se ne bo	revica	podelala,« je terjala.»Le tako bom namreč lahko	A
srečo ima, da je njen, je le stežka popustil.	Revica	pač ni kriva, da ima takega vola za moža. In	A
zapored se je stari vzpenjal na Milevo, da je	revica	hodila že na kolenih prosit, naj jo odrešimo	A
nenadnem svidenju in rahlih očitkih. ‚Kesa se	revica,	ker je zapustila naš dom,’ si je mislila in	A
Izborno! Gramofon ji kupim, naj ima moja	revica	kaj veselja na tem svetu. Poiskal sem jo, da	A
kakor zlih sanj. V srce se mi je zasmilila,	revica,	pobožal sem jo po glavi, po njenih treh kitah	A
brani možitve s fantom. Kako bi bila vesela	revica,	kako hvaležna!Slednjič bi se vrnili zopet radost	A
rekel: »Čopka, moja Čopkica, moja zijalica, moja	revica,	saj ti ne branim ‒ se pa vzemita z Jankom, če	A
se mu ni kaj primerilo?« »Oj, ti strašljiva	revica,	le kaj bi se mu primerilo!Pri Urhu sem ga pustil	A
Francki in ji poljubila od solz mokro lice: »	Revica	moja, pojdiva na delo.« Ko sta postavili pred	A
korakov za hišo. Z mrtvimi očmi me je gledala,	revica.	O ti pravični Bog, ali nimaš strele, da bi ga	A
tako trdosrčni kot sedaj? Naj le pride taka	revica	in za pet ran prosi par litrov pšena.‚Ga ni	A
tipal po obrisih, kakor bi božal živo nogo. »	Revica,	sirotka, golobičica drobna, oj, Radovan gre	A
»Ne šali se! Resnično sem	revica!	« V glasu je bilo vse polno iskrene bridkost	A
»Kako vam je bilo slabo!	Revica!	« Alena se je nasmehnila.	A
podvomila, ali tako pohlevno bitje, kakršno je ta	revica	Mici s svojim prifrknjenim nosom, očitno rojeno	A
in zaupljive, da je teta nehote pomislila: ‘	Revica,	kako malo ve o življenju!Ko se le ne bi razočarala	A
To se dogaja neodvisno od mene.’ -	Revica	Veronika! ‘Ne, hujše je, da pridejo zraven vedno	A
tako dobro pozna, da ji vidi v glavo in srce?	Revica!	Morala bi presneto paziti nanjo.	A
V njenih očeh je bil jasen sum ...	Revica,	gotovo je noseča!Veronika se je nasmehnila,	A
Ja, kako pa to?	Revica!	«Martini so težke solze zalile oči.	A
sem jo povišal. In, tako pravijo ljudje, se	revica	ni niti upala dovolj upirati vašemu propadanju	A
Jasnosti pa tudi zdaj ni bilo: morda je bila	revica	mrtva, morda pa je Muskada zahteval od nje,	A
pravljanjem in brisanjem mize vznemirjeno šepetala: »	Revica,	kaj še zmeraj nisi našla pokoja ...?«In sklenila	A
moje uboge žene je bila prežalostna novica, ali	revica	je bila že dalje časa težko bolna in vem, da	A
pride Ančka s Stropniške peči k nam. Vem, da	revica	že komaj čaka ...« »No ja, pa naj bo po	A
ona rada pomagala v moji revščini, ali glejte,	revica	ne more.Pet in trideset ima na mesec, in s tem	A
zahtevala, - kakšna mislite, da sem jaz? Ona sama je	revica	...“ ”Dà, samo pet in trideset, - in elegantno	A
Blage duše!“ - In že je spet prisopla stara	revica	s papirjem in tinto. ”Napravite, kolikor	A
... Da ste jo videli ...	revica!	“ Skrajno začuden sem pogledal v njegov vzburjeni	A
Metko po licu ter bi izpregovoril: ”Uboga Metka!	Revica	tvoja mati, ki je umrla tako žalostno, brez	A
razume teh stvari prav nič! Seveda, stara je,	revica,	pa je pozabila, kako mislijo mladi ljudje ...	A
jo ti poznala, ki si mlada ... Glej, utonila je	revica,	ko je šla na Potok po vodo ... Ej, tako lepo,	A
se preselili in tudi ura je morala z nami.	Revica	se niti zganila ni, ko smo jo pobasali mej obnošene	A
»Ali me poznate?« je vprašala. »Uboga	revica!	« je odvrnil.Doli je bilo čuti glas gospodinje	A
Dežmanova spodaj nad Peklom je bila res prava	revica	proti Triglavski. Resnici na ljubo pa	A
lahko si mislimo, koliko truda, koliko skrbi je	revica	prebila, preden je bilo vse v redu, da je mogla	A
Recepte hoče imeti grofinja Alojzija! Oj ta ljuba	revica,	ki meni, da niso zdravniki povsod eni in isti	A
moram nekaj povedati! Potem dobiš pogum, ti	revica	vseh revic!Malo v stran stopiva, da naju ne	A
ter mu lagal: »V garderobi spi!« »Naj spi,	revica!	« je dejal Židan dobrovoljno.»Danes je imela	A
da, jo podrl na mrzla, snežena tla, da je	revica	prestrašeno zaklicala »Uuuuh«, in zapihal:	A
rebrc in pečenic pa kar Mojci odnesi, da jih bo	revica	lahko glodala s svojimi mlečnimi zobki.«In zaprmej	A
dobro njegovo pest. Ampak pridna in varčna je	revica	bila kakor čebelice, ki jim je gospodar tako	A
prilizljivim lepim besedam mladega doktorja.	Revica	je mislila, da je ves svet tak ko ona, da ne	A
in prijazen, po poroki vidno spremenil. Pa	revica	je molila in Boga prosila, da bi vse na dobro	A
blizu jutra, ko je starka, vzdihovaje: »Ah, jaz	revica,	revica na svetu, Bog, ti mene potolaži za pet	A
ko je starka, vzdihovaje: »Ah, jaz revica,	revica	na svetu, Bog, ti mene potolaži za pet ran krvavih	A
ljudje verjemó, morala bom verjeti tudi jaz,	revica	na svetu.’In ti ne veš, kako ti je jokala tvoja	A
Vem,« rekel je na glas, »tvojo mater so nesli,	revica	je umrla. Žal mi je zares, da si jo izgubil	A
gledajo, ko bi bila z materjo priberačila.« »	Revica!	« pravi krčmarica.»Meni se smili.	A
je in dirjala, kar je mogla, v mesto nazaj.	Revica	ni vedela, da je sodnika, modrega in imenitnega	A
vse, znesel vse male reči na dan. Ko je pa	revica	začela jokati pred mojo sitnostjo, tolažil sem	A
vesela, kakor nobena pevka na koru ne zna tako.	Revica!	Najmanj žaluje za mamico, pa jo čaka najhujše	A
žal, da so ji ušle take nepremišljene besede.	Revica	vso noč ni mogla zaspati.Da je prišel Ivan drugi	A
trudom in visokim . / . / stran 62 . / duhom,	revica	bi mu hotela celo utajiti in pobiti vsako poetično	A
priliki še zagovarjala mater: »So že stari,	revica,	naj si privoščijo kako merico!Vseh dobrot jim	A
prepričala, da je gospod imel z njo dober namen.	Revica	zdaj joka in se kesa, da je poslušala marnje	A
postavili na glavo venec, ali to še ni dosti.	Revica	se je jokala dolgo in bridko, treba je, da ji	A
sam obvarovati, da ni umrla ali vsaj obnorela.	Revica	je grešila, to je res.Ali pa ni dosti velika	A
pripovedovat ljudje in obstopili Matijo. »Morda je	revica	znorela,« je menil Matija, »pa je obleko vrgla	A
železnici nekje na Nižjeavstrijskem, hči Evelina -	revica	se vsakomur smili mora služiti za natakarico	A
jugoslovanska Švica. Zakladi pa kažejo, da je Švica	revica	v primerjavi z našo ožjo domovinico. Poiskal	A
Jelena, pojdi spat!« je velela bolna Hrvatica. »	Revica,	spala nisi že tri noči.Toliko se vsi mučite	A
ji Ado ‒ svojo nevesto. Skoro je rahločutna	revica	Erna pozabila nama čestitati!‒ Ko bi bila prej	A
Ali ni to prismojeno? Jaz	revica	pa sem morala ves čas molčati.Koprnela je namreč	A
oprnela je bila vsa obupana. . / . / stran 51 . /	Revica	se mi je hudo smilila.Zato sem ji hotela velikodušno	A
pospravljala stanovanje, šivala in kuhala, zdaj pa je	revica	zbolela in leži zaklenjena v sobi.Nikdar namreč	A
jo videla v graščini pri strežbi, in reklo: »	Revica,	storila je samomor.« »Z Ifgo sva bila zmenjena	A
Tudi ona je bila vsa ožgana in pri padcu si je	revica	zlomila nogo. Pogorela je hiša in za njo skedenj	A
Smili se mi.	Revica	gotovo joka in se boji,« je rekla Mařka. »Pa	A
prijazno kosovko mrtvo v kletki. Umrla je od žeje,	revica	uboga. Vlada je jokala in nama z možem se je	A
že dva dni ni dobila nič za pod zob. »Uboga	revica,	« je rekla poljska miška. Bila je stara	A
sem zaspana,« je zamomljala. »Utrujena je,	revica,	« je dejala Rdeča kraljica. »Pogladite jo po	A
Benedikt. Tam je lani od dolgega časa umrla	revica	Nuša, žena učiteljeva, nekdanja moja prijateljica	B
ne razume, izustil: »Che publico di merda!«	Revica,	ki je to slišala, je začela tako ihtavo drgniti	D
razbil še njeno porcelanasto nočno posodo.	Revica,	kaj vse si morala pretrpeti! Toda začetek	D
Verjetno je tu nekje nekakšna logika, a bržkone	revica	zelo izgubljeno tava. Američani so v lanski	D
tretji ali četrti razred osnovne šole, pa ima,	revica,	že zdaj težave s spominom.Sedmega oktobra je	D
le to še nikoli ni prekinilo, tako da se je	revica	nadejala lažnih upov, kar je seveda moja krivda	D
legalna eksekucija ali iskanje ljudi v morju.«	Revica	je pozabila zapreti usta; za hip je pomislila	D
ocenjevalci/izpraševalci ... neusmiljeno vrgli, da bo	revica	morala čez poletje vzeti statute in učbenike	D
Predvsem v smešenju tako imenovanih »ženskih tem« (	Revica,	sem z grozo pomislil na njen neznanski apetit	D
svetlolasih materah in dekletih) naj se torej,	revica,	redi in razvija.Se pa človek upravičeno vpraša	D
drugo vlogo poboljševanja ljudi. Že tako je	revica	postala dekla vsakdanjega izkoriščanja in zlorabe	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani