nova beseda iz Slovenije
za sužnja, samo da je moja? Zakaj ne morem | prezirno | mimo nje iti, kakor ona hladna ide mimo mene | A |
naše!« je odgovorila gorko užaljena deklica, | prezirno | strmeč v častnika, ki je pljunil pred njo ter | A |
tam delajo vse po neki nerazumljivi šabloni.« | Prezirno | se je Vilar ozrl po steklenicah in ker je komaj | A |
uspešno delo ni mogoče. Da Bierkopf le tako | prezirno | in ošabno ne stavlja svoje veljavnosti v luč | A |
Dovoli, da pregledamo tvoj han!« Vilar se je | prezirno | nasmehnil.To je opazil poveljnik, ki je bil | A |
je bil z Lavdonom pod Belgradom ‒« Vilar je | prezirno | odvrnil z roko, žid je zaplesal pred njim, vtaknivši | A |
heroizem, njegovo moško odločnost, celo njegovo | prezirno | in asketsko vedenje napram ženstvu, sedaj je | A |
živi v prahu, je Jurij Oražem neprijazno in | prezirno | namrdnil obličje.Kdor ga je videl na mestnih | A |
zgodilo, da se mu je v častitljivo lice zabrusilo | prezirno | očitanje, da sodi njegovo rodoljubje v zasluženi | A |
vzdušja nesrečne hiše, a odkriti, čeprav nekoliko | prezirno | robati tetin obraz, dediščina Gradnikovega rodu | A |
precej dolgo zaletavala vanje, a ta so se s | prezirno | trdnostjo rogala njunim nedoraslim sunkom in | A |
spoznavati ljudi okrog sebe ter se jim ne odmikaš s | prezirno | odljudnostjo.Marsikaj boš lažje prenesel, marsikaj | A |
pozdravljali kmetje veliko manj spoštljivo, skoro | prezirno, | in fantje so se mu smejali in so gledali za | A |
bi jaz?“ Župan se je nasmehnil široko, napol | prezirno, | napol škodoželjno. ”No, zdaj mislite poleg | A |
sile?“ Postal je sredi izbe in se je nasmehnil | prezirno | in zaničljivo, kakor da je bil nenadoma ugledal | A |
zdelo se mu je, da mu kaže svojo kipečo lepoto s | prezirno, | škodoželjno, vsiljivo prešernostjo, kakor da | A |
še?“ Ferjan ga je gledal in se je smehljal | prezirno. | ”Takrat, ko te nič stalo ni, ko si bil mlad | A |
Ti! Ti!“ je vzkliknil Ferjan in se je smejal | prezirno. | Kačur si je točil počasi, toda roka se mu | A |
sem ga vabila!“ Uradnik se je smejal nekoliko | prezirno | in je vstajal. ”Le ostanite!“ je vzkliknila | A |
so se smehljale nekoliko pomilovalno in zelo | prezirno; | v očeh pa je bila sama živa radost. Nenadoma | A |
glavo pred mogočnega gospoda, ki se je ozrl nanj | prezirno | iznad naočnikov. ”Po kaj si prišel?“ | A |
je povedal, kako je bilo. Huda ženska ga je | prezirno, | mrtvo gledala in mu naposled podsmešno očitala | A |
so se napajali iz velikih kozarcev piva in so | prezirno | kritikovali gostoljubno Francijo. Slovani so | A |
sedel na svoje mesto. Hotel je izreči te besede | prezirno, | a namesto prezirnosti se je čula iz njih bolje | A |
graščine take grešnice, pač pa samozavestno in | prezirno | skozi Dobrlo ves?Vsi, ki so jo videli, so se | A |
pomagalo ni vse skupaj nič. Tovariši so ga | prezirno | pogledovali, ta ali oni se je pač še ustavil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |