nova beseda iz Slovenije
TULPENHEIM Dober večer, Glažek! GLAŽEK Sem ga en | poliček | srknil, da se je duša privezala, vidijo; zdaj | A |
ANŽÈ Sedi na kamenu, kakor da bi privezan bil, | poliček | vina zraven sebe, in en glažek za tem drugim | A |
prisedi in me ne gledi kakor hudiček!... Še en | poliček, | ljubica moja, hôja, di, hôja! Vidiš jo, vidiš | A |
»Saj se še mi ne moremo. | Poliček | vina bi nas pač drugače razgrel.‒ Kaj pravita | A |
Kakšne skrbi mi napravlja! Saj mu ga privoščim | poliček | včasih, kaj pa to!To me ne bo spravilo na beraško | A |
Selšček,« pravi Mrtoláz, »na vso to jezo ga bomo | poliček | ali dva.Kajne? | A |
globoko spodaj na cesti in je bil majhen kakor | poliček. | Majhen je bil Lukec, toda le v rasti, velik | A |
gozdov. Ko sta možaka počasi pila vsak svoj | poliček, | sta se živahno pogovarjala.Sredi pogovora pa | A |
Ali hlebček? Pa | poliček | bržanke, kajne?« Že je brskala po omarici, kjer | A |
omarici, kjer so stale steklenice in kozarci. » | Poliček | bržanke, kajne, gospod Urban?« »Prinesi je! | A |
gostilničarka ter postavila pred odurnega svojega gosta | poliček | rumene bržanke.Urban, ki nasproti svojemu rojaku | A |
Škrjanček! Ko bi človek takega vsak dan imel le en | poliček! | Škrjanček, vsaj en poliček, kajne?« | A |
vsak dan imel le en poliček! Škrjanček, vsaj en | poliček, | kajne?« Izpije in žalostno povesi glavo. | A |
Izpije in žalostno povesi glavo. » | Poliček, | Kremen, en poliček!Pa še nekaj, Kremen, še nekaj | A |
žalostno povesi glavo. »Poliček, Kremen, en | poliček! | Pa še nekaj, Kremen, še nekaj!« | A |
Škrjanček imenitno dene v gube svoj obraz. » | Poliček | ‒ pa suhega mesa, Kremen, takisto v skledo položenega | A |
pobahal v svoji pijanosti, rekoč: mPrinesi ga še | poliček, | Prodovec!To ti rečem, pozneje ga bomo še večkrat | A |
gosta. »Kaj pa vi, Bojec, ali ne boste dali za | poliček? | « ga ogovori. A Bojec, kajti ta je bil, obrne | A |
piti. Spodobilo se je, da je tudi on dal za | poliček, | da je vrnil.Tudi je bil malo bolan, glava ga | A |
krčmar priteče silno prijazen in vpraša: » | Poliček | dobrega, Anton, ali ne?« »Nimaš nič | A |
enkrat po volji božji in moji in daj sam za | poliček, | za drugega bode pa že kako, in prinesi ga še | A |
/ stran 44 . / gostilno k poliču vina. Da, | poliček | vina v kmetski gostilnici popoldne prve pomladanske | A |
žejo, ki mu je sušila grlo, je potolažil peti | poliček, | s katerim si je postregel po srečno prebiti | A |
večkrat zastavil, »moja navada, da si ga vsak dan | poliček | privoščim, železna srajca, davno bi jo bil že | A |
meni prisedi in me ne gledi kako hudiček še en | poliček. | Ker nisem imela tehničnega znanja, razumljivo | G |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |