Bržkone Polonica ni molčala, in srečna, da si jo hoče bogatega Brentača edini sin izbrati za ljubico, povedala je o tej sreči morda materi, morda tudi očetu. Starec je nekaj vedel, in ko je prvo nedeljo potem, ko sva bila razmetavala kopice s Polonico, po jutranji maši popival v Prodovčevi pivnici, se je pobahal v svoji pijanosti, rekoč: mPrinesi ga še poliček, Prodovec! To ti rečem, pozneje ga bomo še večkrat pili za Brentačeve groše, kadar moja Polonica vzame Miholca!l