polde (843)

Drozeg ne razume prav posebno. Najstarejši,	Polde,	odvetniški koncipient, ne pogleda mnogokrat	A
samo požrla ženina bolezen? Koliko ga stane	Polde,	koncipient, že toliko vrsto let?Za Evgena je	A
deleži za brate in za sestro ne bili preogromni.	Polde	in Miklavž sta že doma.Videti je skoraj, da	A
resnični gospodar, in edini mornar, krčmarjev brat	Polde,	ki je pri hiši za deklo in za hlapca.Prva dva	A
hlastne po življenju, Moj Jezus po pijači.	Polde	pa se nikdar nikamor ne premakne.Posušil se	A
boš vedel!« je s pustim glasom povedal pusti	Polde,	ki je rad vohljal za Zinko.»Ooo, Moj Jezus,	A
bilo je kakor v domači izbi, kadar ugasne luč.	Polde	je vzel kuho v roke - kuhal je samo fižol -	A
zavihanih rokavov. Prikrajnarjevi trije, tršati	Polde,	Nac in Venc, pa kar slečejo srajce ter ponudijo	A
ker na stara leta najček kažete?« se zasmeje	Polde.	»Kaj porečejo mati?« vpraša Nac.	A
šume, kosci pa nabrusijo kose - in Obrekarjev	Polde,	ki je prvi kosec, zareže prvi.Za njim vstopi	A
enkrat odrežemo, pa smo pri šmohorki«, ga tolaži	Polde	in pokaže staro košato jablano, ki vsa prašna	A
Zavoglar. »Tudi pri štrukljih ne?« pomežikne	Polde	in pokaže s koso proti Dominovemu robu, kjer	A
krivačem. »Kar počez, kar počez!« mu prigovarja	Polde	in maha z vilicami. »Meni se nikamor	A
izsrkajo še putrih do zadnje kaplje. Potem se	Polde,	Zavoglar in Čargo zleknejo v senco, si potegnejo	A
Zdaj se bomo kam peljali.	Polde!	Polde, naprezi!« je kričal in se kobacal izza	A
Polde!	Polde,	naprezi!« je kričal in se kobacal izza mize	A
se je nenadoma oglasil izza štedilnika hlapec	Polde	in se tolkel po koščenih prsih. Toda komaj je	A
sta ga Moj Jezus in Zinka začudeno pogledala.	Polde	se je izgubljeno ozrl okrog sebe in se prestrašil	A
molčeč človek. Malo je pil tisti mladi človek	Polde	Markoni, zelo malo, in do mene se je zelo nezaupljivo	A
kurbe? je potem le vprašal tisti molčeči človek	Polde	Markoni z vdolbenimi lici in gladkimi obrvmi	A
poboljšal.« »Kak preklinjavec je bil čevljar	Polde	Podorehov!Ni veroval ne v Boga, ne v hudiča	A
posebno hud mraz, in burja je brila; pa pravi	Polde	svoji ženi in hčeri: »Le napravita se,« pravi	A
jo je bila pripravila in dejala: Po polnoči,	Polde,	si pa odreži.Polde vleče in šiva, večer se mu	A
in dejala: Po polnoči, Polde, si pa odreži.	Polde	vleče in šiva, večer se mu je pa zdel dolg,	A
dopoldan in od mojega bisera ni duha ne sluha.	Polde	odzvoni ‒ Adelopsa le še ni!Mrak že nastaja	A
Strmela je v prišleka. »Ubil se je, ne,	Polde?	« je dahnila. Ja, se je spomnila Veronika	A
dahnila. Ja, se je spomnila Veronika, stric	Polde!	Mama ni odmaknila oči.	A
»Kam boš hodila, ko se sploh ne ve ...«	Polde	je obmolknil.Zadnje besede je iztiskal s piskajočim	A
naslednje strašno vprašanje: »Ves je razbit, ne,	Polde?	« »Nič ni razbit!« je hripavo vzkipel.	A
Strela, vroče je že pošteno! Bog ve, če si je	Polde	pravočasno priskrbel kaj ledu?Brizganec z ledom	A
jedli, pili, se veselili. »Naj bo Jošt al'	Polde,	če ima v žepu solde, se	A
capljal za njimi!« je pristavil Kiker. Trgovec	Polde	Frörenteich pa je važno omenil: »Ne vem, menda	A
kein Mensch sei gleich in unser Krainer Welt!«	Polde	Frörenteich je od notranjega veselja zastokal	A
nedelja. Za cerkvico, za oglom, je stal harmonikaš	Polde.	Bil je žalosten, harmoniko je imel pokrito s	A
harmoniko je imel pokrito s prtičem. »Zaigraj,	Polde!	Kaj se tako kislo držiš?« sem mu zaklical.	A
prosim te,« je zaklical nek ranjenec in godec	Polde	se je postavil na cerkveni prag in zaigral.	A
so dobili zadnje koščke, se je obveščevalec	Polde	obregnil ob Tonejca: »Hm, tak intendant, ki	A
in zavijalo okrog vogalov. Starejši komisar	Polde,	ki je bil vseskozi vesten in natančen, je pripovedoval	A
novico naj vam povem. Četni komisar Podgornik	Polde,	stari hrabri borec, je imenovan za komisarja	A
kot eno leto. Desetar Zvone mi je dejal: »Oh,	Polde,	kdo nam bo sedaj bral radijske novice, ko te	A
bil vesel, kar naprej se je ogledoval. »No,	Polde,	danes smo se pa veselo imeli.Desetkrat sem šel	A
Nato je vstal in me potrepljal po ramenih. »	Polde,	danes sem tako vesel, da je malo manjkalo pa	A
kot Cene.« Bataljonski se je samo smejal: »	Polde,	nocoj bi privoščil tistim trem, štirim našim	A
V sosednjih vaseh ni nič novega.	Polde,	pojdi, jaz pa grem še malo na vrt, ker mi je	A
je pogledal od strani in se nasmehnil: »No,	Polde,	ne verjamem, da ti je težko, saj si znan kot	A
Prišel je bataljonski, me pogladil po laseh: »No	Polde,	pa bomo gotovo lep čas brez tebe.Za naš bataljon	A
glasno družbo. Zanj skrbijo bolj kot za tebe,	Polde.	« Prišli so vsi trije četni komisarji in tri	A
obraz. Nakremžil se je in mi rekel: »Komisar	Polde,	pa mi vendar ne boš pridigal v tem bunkerju	A
bunkerju sama, se je obrnil k meni in me vprašal: »	Polde,	ali ti smem reči, kaj mislim o tebi in kako	A
rade pogovarjajo in vrag vedi kaj še vse. Ti	Polde,	nisi bil ženskar in zato ne razumeš teh stvari	A
verjeli, drugi pa majali z glavo: ‚Lepo govoriš,	Polde	Podgornik, da, prav lepo, ali vsega ti ne verjamemo	A
zanemarjal, to vsi vedo in tudi ti. Rečem ti, dragi	Polde,	da bi bilo življenje pusto brez žensk, tako	A
visoke funkcije v diviziji in okrožjih. Rečem ti	Polde,	teže bi umiral, če ne bi imel pred očmi tistih	A
posmehljivo nasmejal in mi zategnjeno dejal: »	Polde,	vrnil si se, to je dobro, da si spet zdrav.	A
trapast nanjo.« »No, si jo bom ogledal,« je rekel	Polde.	In res je dve uri opazoval Maričko in njene prste	A
zadevah. Po sestanku se je bataljonski komandant	Polde	obrnil h komandirju Andreju. »Ti, čez dva dni	A
Ne, nimam!« je osorno in zapovedujoče odvrnil	Polde.	Nato je potrkal po mizi s svinčnikom, rekoč	A
pomežikovali. Vedeli so, da se mora zgoditi, kar si	Polde	vtepe v glavo.Vedeli so tudi, da ima Andrej	A
odhodom ji je rekel: »Marička, glej nase. Tam gori	Polde	rad komandira borcem, obveščevalcem, terencem	A
tipkarice v bataljonskem štabu, ko je komandant	Polde	povedal, da bo v štab prišla Marička in da bo	A
lase in sedla za stroj. Bataljonski komandant	Polde	je posedal v sobi in jo opazoval pri pisanju	A
rado zgodi. Maričko je bataljonski komandant	Polde	zvečer povabil na sprehod.Ni se upirala.	A
ki vodi bataljon. Tudi njemu je govorila: »	Polde,	pripovedujte mi o borbah, pohodih in vsem kar	A
Rada poslušam junake, kot ste vi.«	Polde	jo je prijel za negovano roko in dejal: »Kaj	A
Kaj se vikava, kar tikajva se. Ti reci meni	Polde,	jaz pa tebi Marička. Samo kadar bo več ljudi	A
čas je Marička šepnila: »Srečna sem pri tebi,	Polde,	tako srečna, kot še nikoli.«Vstala sta in šla	A
odkrevsal v kuhinjo. Ko je komandant bataljona	Polde	zagledal Ivana Srebreta, se mu je pomračil obraz	A
naproti. Zasmejal se je in v smehu vprašal: »	Polde,	kako je bilo na progi?« Polde je nabral obraz	A
smehu vprašal: »Polde, kako je bilo na progi?«	Polde	je nabral obraz v resne gube.Osorno je pozdravil	A
Skupaj sta odšla v štab.	Polde	je krenil v sobo, kjer je tipkala Marička.Odpel	A
čeprav pride tisti iz divizije, ki rad kriči.«	Polde	je stopil na vrt, kamor so kuharji nesli kotel	A
dvajset.« »Figo jih bom poslal,« se je razhudil	Polde.	»V brigadi mislite, da delam podoficirje z okrožnicam	A
mu je vzvišeno in posmehljivo odvrnil Srebre.	Polde	ga je jezno pogledal, nato pa je bruhnilo iz	A
vidi, da je izurjena.« »Ni sile,« je rekel	Polde.	»Do zdaj smo imeli s pisarijo težave.	A
Odšel je.	Polde	pa je stopil za njim in zaklical: »Štiri bomo	A
Ko je vstopil, so umolknile.	Polde	pa jim je rekel: »Pojdite kam drugam na klepet	A
poročilo.« Molče so odšle in pomežiknile Marički.	Polde	pa je narekoval poročilo o nočni akciji in porabljenem	A
Marička se je ustavila in ga pogledala. »	Polde,	teh besed ne bom napisala, ker niso spodobne	A
jih je na rajonih preveč.« »Ampak, tovariš	Polde,	to ne gre,« je prosila Marička. »Kaj ne gre	A
nespodobne. Ko je bilo poročilo napisano, ga je	Polde	vzel v roke.Pazljivo ga je prebral, nato pa	A
bom,« je odvrnil kurir in odšel. Nato se je	Polde	usedel, pogledal Maričko v oči in ji rekel:	A
pa je nekaj prebiral in pisal. Zakaj si tak,	Polde?	«V očeh so se ji zableščale solze.	A
morem reči, če me nihče ne vpraša,« je rekla.	Polde	je znižal glas.Rekel ji je mehkeje: »Tistega	A
bi šla prenočevat na seno, je odklonila. »Ne,	Polde,	danes pa ne.Ker si me zmerjal, nocoj ne bova	A
zna Ivan Srebre poljubljati. Bolj sladko kot	Polde	in bolj sladko kot Andrej. Polde govori slabo	A
sladko kot Polde in bolj sladko kot Andrej.	Polde	govori slabo o Ivanu, ker mu zavida. Ko so zapeli	A
vrtovih in zajtrkovali. Komandant bataljona	Polde	je dajal komandirjem dnevno povelje. Komandirji	A
in si urejala lase in obrvi. V sobo je stopil	Polde.	Voščila mu je dobro jutro in vzela v roke šminko	A
Voščila mu je dobro jutro in vzela v roke šminko.	Polde	je stegnil roko, ji vzel šminko in jo zalučal	A
je in vzdihovala in ga gledala. »Povej mi no,	Polde,	zakaj si tak?Kaj sem ti hudega storila?«	A
Kaj sem ti hudega storila?«	Polde	pa je prekrižal roke, hodil po sobi gor in dol	A
kakšno tehniko, na delo v kak bunker ali pa,«	Polde	je obstal in vzdignil roko: »... ali pa, to ti	A
Molče je sedla k stroju.	Polde	je tiho pozdravil in odšel.Poiskal je novince	A
le izjema, ker zna odlično pisati na stroj.	Polde	je jezen pretrgal pismo in zaškripal z zobmi	A
naj jim damo podoficirje in še tipkarico.«	Polde	je pogledal po komandirjih.Andrej se je nasmehnil	A
Dati bo treba, kar zahtevajo.«	Polde	je molčal in Andreja bistro pogledal.Vedel je	A
Vedel je, zakaj govori tako.	Polde	je potem povabil komandirje na kozarček slivovke	A
je bila taka, da je še pes ne bi pogledal.	Polde	je dregnil Tineta v hrbet in mu polglasno rekel	A
»Je in ni!«	Polde	je pomolčal, nato pa jezno vzkliknil: »Spet	A
boš pa ti pisal eno uro po eno stran,« se je	Polde	ponorčeval iz komisarja. Komisar se je z njim	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani