»Žena mu jo je bila pripravila in dejala: Po polnoči, Polde, si pa odreži. Polde vleče in šiva, večer se mu je pa zdel dolg, dolg, brez konca in kraja. Čimbolj je šlo na polnoč, tembolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala kakor otrpla, in čas ni šel naprej.