nova beseda iz Slovenije
Kvint Kurcij pripoveduje pravljice. | Plutarh | postavlja na laž Herodota.O Cezarju bi imeli | A |
Zatem v 1. stol. po Kr. pa tudi znameniti | Plutarh | v svoji razpravi De sollertia animalium (p | B |
zadovoljstvo, ki ji je bil njen naravni cilj. | Plutarh | jo je imenoval z »obsedenostjo«. »Nekateri so | B |
ocene na Herodotov račun pa le niso laskave: | Plutarh | mu je v delu O Herodotovi zlobi (De Herodoti | C |
v Atene so zopet prepuščena našim ugibanjem. | Plutarh | trdi (Kimon, 4,3), da je Tukidid umrl nasilne | C |
ni nič znanega, razen tega, da je, kot omenja | Plutarh, | odklonil, da bi se udeležil vojaškega pohoda | C |
zgodovine, med drugimi pa so se nanj naslanjali tudi | Plutarh, | Vergilij, Valerij Maksim in Plinij.V obdobju | C |
Sulovih spominov so črpali Salustij, Livij, | Plutarh | in drugi.Med pisci memoarne literature tega | C |
njihov vpliv ne bi preveč razširil; o tem poroča | Plutarh | v Katonovem življenjepisu.[326] Katon_2.tif | C |
mnenja. Prvi zgodovinar, ki citira Dionizija, je | Plutarh, | ki se je zgledoval po stilu Starožitnosti | C |
pisali o istih obdobjih, predvsem Kasij Dion in | Plutarh, | naj bi razumel značaje vodilnih osebnosti in | C |
edine ohranile v celoti ali skoraj v celoti ‐ | Plutarh, | ki je za življenjepis Aleksandra črpal iz vseh | C |
sodobniki so njegovo poezijo očitno cenili (prim. | Plutarh, | Cic. 2), kasneje pa je bila večkrat deležna | C |
tudi vsebinsko; povsem verjetno je, da je tudi | Plutarh | črpal pri Salustiju, ko je pisal življenjepisa | C |
nasledniki, med njimi Tacit, Seneka, Kvintiljan, | Plutarh, | Lukan, Valerij Maksim in drugi.Livij je tako | C |
2. stoletju pr. Kr., na več mestih jo omenja | Plutarh. | Njen namen je prikazati človekov značaj, in sicer | C |
ki lahko zadevajo povsem trivialne dogodke; | Plutarh | pravi, da se najbolje kaže prav v malenkostih | C |
škofov itd. Grški predstavnik prve skupine je | Plutarh | (1.‐2. stoletje po Kr.), rimska predstavnika | C |
Roman Empire 1994, Grant 1995, Leo 1901. | Plutarh | Plutarh se je rodil okoli leta 46 po Kr. v | C |
Plutarh | Plutarh | se je rodil okoli leta 46 po Kr. v mestecu Hajroneji | C |
velja omeniti pamflet O Herodotovi zlobi, kjer | Plutarh | kot "bojotski" lokalpatriot napada zgodovinarja | C |
Perzijec (torej ne Grk ali Rimljan). Vemo, da je | Plutarh | pisal tudi življenjepise pesnikov, filozofov | C |
podatke o glavnih potezah njihovih del. Da je | Plutarh | naslednik te tradicije, lahko sklepamo iz uporabljenega | C |
koncepte je potrebna kritičnost, toliko bolj, ker | Plutarh | v rabi izrazov ni vedno dosleden. Po načelih | C |
oziroma zmožnosti, da je za ta vpliv dovzeten), | Plutarh | prikazuje značaj posredno skozi dejanja, tako | C |
od zgodovinske biografije v modernem smislu | Plutarh | človeka ne obravnava s stališča, kaj je bilo | C |
atenskega stratega Nikija iz 5. stoletja, v katerem | Plutarh | zelo poudarja protagonistovo praznovernost, | C |
etosu, ki jih povzročijo zunanji vplivi. Čeprav | Plutarh | tega razvoja navadno sicer ne izpostavlja izrecno | C |
prebirala vrsta mislecev in politikov. Drugič, | Plutarh | je navdihoval književnike in umetnike, saj je | C |
življenje, kulturo in miselnost. Ker se je | Plutarh | pri življenjepisih dokaj tesno naslanjal na | C |
Literatura: Lindskog, Ziegler, Paton 1925‐, | Plutarh | 1959, Plutarh 1950, Plutarh 1973, Plutarh 2004 | C |
Lindskog, Ziegler, Paton 1925‐, Plutarh 1959, | Plutarh | 1950, Plutarh 1973, Plutarh 2004. | C |
Ziegler, Paton 1925‐, Plutarh 1959, Plutarh 1950, | Plutarh | 1973, Plutarh 2004. | C |
, Plutarh 1959, Plutarh 1950, Plutarh 1973, | Plutarh | 2004. | C |
tem mestu namiguje na Simonida, za katerega | Plutarh | (Mor. 786 B) pravi, da »mu v starosti ni ostalo | C |
je odšel na študij retorike k retorju Molonu. | Plutarh | (Caes.) pa dogodek s pirati postavlja v zgodnejše | C |
zjutraj. [537] Glej op. 7. V zvezi s to bitko | Plutarh | (Caes. 18) poroča, da je ni izvojeval Cezar | C |
Egiptu v prvem stoletju pr. Kr., ki jo opisuje | Plutarh | v Antonijevem življenjepisu, in Zenobija, kraljica | C |
Plinij mlajši, | Plutarh, | podajanje, | C |
Na tej poti mu je sledil biograf in filozof * | Plutarh | (ok. 46 - 126 n.š.), čigar Vzporedni življenjepisi | C |
najstarejših poganskih zapisov o krščanstvu. | Plutarh | (ok. 50. - ok. 120 n. š.), grški filozof in | C |
Klasiki Kondorja sta se pojavila Oton Župančič in | Plutarh. | Prvi z najpomembnejšimi pesmimi, dramskimi odlomki | D |
vsebinski popravek. »Pri vsakem življenjepisu | Plutarh | raziskuje rod, gensko zasnovo, zelo nazorno | D |
grški in rimski filozofi (Aristotel, Seneca, | Plutarh) | so ugotovili, da je vsakdanja jeza pri posamezniku | D |
hegemonijo. Politiko Aten v tem času lepo povzema | Plutarh. | »Zavezniki so še dalje plačevali vojni davek | D |
pijačo. Rezultate tega je zelo lepo povzel že | Plutarh. | »Naslednjo noč je Antonij gostil njo (Kleopatro | D |
žrtev zarote na marčeve ide. Grški biograf | Plutarh | mu pripisuje stavek: »Cezar je rajši prvi v | D |
spominja na taktiko osiranja, ki jo je stari | Plutarh | ironično opredelil takole: Audater calumniare | D |
Herodot, Sofokles, Euripides, Platon, Mark Aurel, | Plutarh | i dr.Na večer svojega življenja doživljam ugodljivo | D |
ter celo antični velikani, kakor so Livij, | Plutarh | in Apijan.Kakor je vse skupaj zajedljivo komentiral | D |
velikega pretiravanja je mogoče reči, da je | Plutarh | (prvo stoletje po n. št.) na novem pohodu v | D |
napisan v skladu s stoično filozofijo, v katerem | Plutarh | tolaži ženo ob smrti njune hčere Timoksene) | D |
antiko«. Prvega je napisal Matej Hriberšek ( | Plutarh | in njegov ustvarjalni opus), drugega Svetlana | D |
tekstov na ponovno ali bolj intenzivno branje. Je | Plutarh, | ki se je rodil sredi prvega stoletja po našem | D |
v njih je spekter pomembnih ženskih likov. | Plutarh | je zanimiv, ker ne pripada niti tedanji stoiški | D |
Vsi so namreč didaktične narave. | Plutarh | malo pomoralizira, malo poduhoviči, postreže | D |
pravite, da je bila to fantazma. Vemo, da je bil | Plutarh | večino časa odsoten od doma, koncentriral se | D |
moralna vrlina izobraženega moža in žene. Pri tem | Plutarh, | za razliko od krščanstva, seksualno ugodje ne | D |
zahteva kot obliko dobrega odnosa in harmonije. | Plutarh | od ženske torej filozofsko pričakuje, in zdaj | D |
družbe je bilo to zelo napredno prepričanje. | Plutarh | ponuja patriarhalen model, ki ni mizogin. | D |
Starejši, Seneka, Svetonij, Plinij Mlajši, Tacit, | Plutarh, | Celzij, Filon Aleksandrijski, Avgust iz Tiberijada | D |
tako mnogoplastno razmišljal o ljubezni kot | Plutarh | Antropologinja in plutarhologinja dr. | D |
umetnikom vseh obdobij in zvrsti. O njej so pisali | Plutarh, | Horac in Vergil, Shakespeare jo je upodobil | D |
moji nočni omarici: Horacij, Ariosto, Petrarka, | Plutarh | in knjiga Aretinovih opolzkih zgodb.« (G. G | D |
in | Plutarh | Rimska vprašanja, Grška vprašanja | D |
in moško-ženskih razmerij v njem. Publikacija | Plutarh | - Rimska vprašanja, Grška vprašanja se seveda | D |
antičnih Grkov in Rimljanov« (Sunčič). Rimu je | Plutarh | (1. st. po Kr.) namenil 113 vprašanj in odgovorov | D |
skuša prestaviti sveto središče kozmosa,« poroča | Plutarh. | Njegov zapis se najverjetneje nanaša na izgubljeni | D |
prestaviti sveto središče kozmosa,« je poročal | Plutarh. | Ta zapis se je verjetno nanašal na izgubljeni | D |
mladih je brodolom, starih pa pristanek v luki. | Plutarh | Aplavz rdeče vrtnice | D |
in vladarji. Omenjajo jih Dioskorid, Cicero, | Plutarh | in drugi.Cicero jih je imenoval za sinove zemlje | P |
realnega ozadja. Sto let pozneje se je zgodovinar | Plutarh | prav tako ukvarjal z mislijo o starodavnem egipčanskem | P |
seveda uporabljali tudi nedovoljene prijeme. | Plutarh | opisuje, kako je Alkibiad nasprotnika ugriznil | P |
opisal kot lažno kamilico. Grški zgodovinar | Plutarh | je trdil, da se ga ime parthenium drži od takrat | P |
drevo častili skoraj po božje, grški zgodovinar | Plutarh | je zapisal, da je Romul, eden izmed ustanoviteljev | P |
civilizacije ‐ Aristotel, Lukian, Ciceron, | Plutarh | , celo Tomaž Akvinski, pa škotski humanist | P |
Odgovarja jim tako, kot je pred 20 stoletji govoril | Plutarh, | ki se ni hotel pridružiti begu možganov v Atene | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |