pšenico (871)

skrij, v te ulice! (Glažku): Oní pak tja v	pšenico.	Bi ne bilo dobro, ko bi nas kdo tukaj vkup našel	A
morebiti sem prezgodaj prišel. Jaz sem noter v	pšenico	zlezel, kakor so zašáfali.Komaj doli počenem	A
bi gospodar ukazal hlapcu, da naj mu zmlati	pšenico,	pa bi jo zapalil namesto zmlatil - kaj ne bo	A
bi moja barka, pred ognjam dom, pred točo mi	pšenico	bi bližnji sosed vároval ‒ svet Marka. Popotnik	A
sredino gorja, jaz bom oral in ti boš sejala	pšenico,	zvečer bova trudna in srečna ležala na trati	A
ki nadležen si plevel! Veš, povem ti, med	pšenico	kmet te res ne bo vesel! Izdrl te bo.	A
pijejo vsi mlinarji, ga pijejo vsi mlinarji, ki	pšenico	meljejo. Po Sav′ci ...	A
Kolesa vrste se in kamne ženo, klip, klop ...	Pšenico	da zmeljejo v moko drobno, klip, klop ... Če mnogo	A
zvir, prišla je miška z mišeti, snedla je miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
je mačka miško z mišeti ‒ mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti boš bogat? Še	A
mačko z mišeti ‒ zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj,′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: Kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: Kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? Še	A
lesica zajca, zajc mačko, mačka miško, miška	pšenico	rumeno: kdaj, ′bogi kmetič, ti bogat boš? [	A
in iščem zlata zrna, da bi zasejala polje s	pšenico	iz glave se mi cedi norost Spuščene zavese	A
populil plevel, izkopal grme in posejal tu	pšenico,	tam koruzo in ječmen.Tudi vratove, ki teko med	A
oral. Preoral je vse vratove in posejal samo	pšenico.	Že vnaprej je užival, kako lepo zlato morje bo	A
Jakob pikro vrgel: »Ali boš kravam nemara	pšenico,	krompir in koruzo pokladal?« »Z medom	A
potrpite, otroci, kar potrpite! Saj bo oče nesel	pšenico	v mlin!In potem bomo spekli bel kruh.	A
ugovarjal Žef. »Če bi toča padla na krompir in ne	pšenico,	bi se ne poznalo ...« In sta se sprla	A
loku sfrčal s kozla in se postavil na glavo v	pšenico.	»Zdaj se mi boš še na glavo postavljal	A
obstoječih komunikacijah, ne po poljih z zrelo	pšenico...	Zaenkrat, je pomislil in odpustil zbrane častnike	A
v možnarju stolči,« pravi Juri in pokaže na	pšenico.	»E, bo že Bog zopet dežja dal!« se tolaži starec	A
tesno sem ga deval, snop pri snopu, samo lepo	pšenico,	trdo kakor jeklo in svetlo kakor led.Ko pa pridem	A
Rozalka,« je vprašal nekoč, ko sta vlagala	pšenico	v kozolec, »ali sem tebi jaz kaj všeč?« »Oh	A
je dejal Rožman, »danes sem ogledoval tvojo	pšenico.	Prav lepa je, ne pregosta ne preredka.	A
dlani, ali ne na Šmarno goro, ampak v bližnjo	pšenico.	Tonček tudi ni čakal nanjo, da bi mu s Šmarne	A
trenil, odreže petje in gleda na strmo grivo pod	pšenico,	vleče na uho in gre po prstih bliže.Zdaj udari	A
gospodinje debelijo čebulo in kmeti priganjajo	pšenico.	Bezgovi grmi okoli pokopališkega obzidja	A
Tam le sredi poletja pride domov. Omlati	pšenico,	pobere fižol in koruzo, otrese češplje, toda	A
Mletve dosti. Tovorijo in vozijo mi koruzo in	pšenico,	« se je pobahal prekanjenec ter poškilil po Vilarjevih	A
kakor pav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno	pšenico	in trta s sladkim grozdjem!«Pri zadnji besedi	A
večera je prišla njena mati k Mokarju. Semensko	pšenico	je kupovala.Ko je Ančka začula v kuhinjo njen	A
razgledal po ravnem polju. Dekleta so žela	pšenico,	fantje pa kosili seno in vriskali. »V gmajno	A
»Dober sem za štiri tedne.	Pšenico	vsejem, potem pojdemo nad Rusa.« »Kakšni pa	A
in nič prašiča. »Hudič nas bo prevejal kot	pšenico,	« je rekel Klander županu neke nedelje.»Pri Loputniku	A
vsak je imel lopato ali sekiro, vsak vrečo s	pšenico	in ječmenom, ki bi ga zadostovalo za dva tedna	A
gradišču! Kakor goloba te bom krmila z zlato	pšenico!	« Nato je vstala.	A
/ stran 283 . / Sužnji so trli ječmen in	pšenico	v žrmljah, dekleta so pekle suhor in ga skladale	A
Toda sedaj bodi modra žanjica in požanji zrelo	pšenico.	To se pravi: vrzi skoz okno vse knjige in zdravilne	A
smo v latah sušili deteljo in seno, zlasti pa	pšenico,	ječmen in oves v snopih, kar vse se je moralo	A
mogel kaj, da ne bi bil ob pogledu na to lepo	pšenico	občutil senčico nevoščljivosti.Njegova je slabša	A
napolnil in nabasal egiptovske hrame z ržjó,	pšenico	in ajdo?Učenjak, to mi zdaj povej!«	A
”Alojzij, Alojzij! Satan te skuša kakor	pšenico!	“...	A
od zore v mrak ... brez nehanja, mleli žlahtno	pšenico	za gospodarja, strmeli s kalnimi očmi in od	A
Medvedjani. Kdo je bil oni, ki je zasejál ljuliko med	pšenico	volčjevaškega razuma?Meni ni znan; ali naj si	A
predivo predla in tkala platno fantom, žela nam	pšenico,	pekla kruh junakom, vročim konjenikom dajala	A
mnogo hudobnih knjig ter tako sejal ljuljko med	pšenico,	katera se je usipala iz rok blaženega Antona	A
Juri, ali si ti tudi tukaj in seješ ljuljko med	pšenico?	Vidiš, kako si nespameten!	A
smejal pa jaz v tvoji kašči in iz zaboja sem ti	pšenico	kradel.In iz pšenice smo izgrebli pehar svetlih	A
oblečete v njo! Očetje kapucinci pobirajo sedaj	pšenico	po deželi, in ravno včeraj sem čul, da je krenil	A
da se je napravila rodovitna njiva za rž in	pšenico,	ker človek ne more živeti od bukovega listja	A
pek, ki je upal, da bo poceni kupoval od mene	pšenico.	Drugi zopet so me gledali bolj od strani; ali	A
varuješ?« »Divjad, vaši konji in psi so pomezgali	pšenico	in oves meni in tlačanom.« »Jeleni, konji in	A
detelje. Po deteljišču in lasnišču so neumnili s	pšenico	ali pa so puščali v praho, na ajdišče so silili	A
XXII. Trlep je drugi dan sejal jaro	pšenico,	hlapca in Kopič so vlačili.Sonce je sijalo,	A
vzvalovila. Bila je čez in čez pregrnjena z zorečo	pšenico.	Ostrorogemu Jelenu se je oko zadovoljno zaiskrilo	A
»Nič posebnega. Naše ženske žanjejo	pšenico.	«Jelenovo vprašanje se je zdelo Roži otročje	A
Nič posebnega ni, če naše ženske žanjejo našo	pšenico.	Če bi pa tuj rod žel našo zrelo setev, kaj bi	A
pretresale slamo in jo zmetavale na kopice.	Pšenico	so pa kar s plevami vred spravljale v mehove	A
je enakega blaga še hudobni duh zatrosil med	pšenico	današnjega sveta. Od vseh teh pogovorov nista	A
iz mošnjička? Vse je bilo tako, kakor bi jaz	pšenico	vsega letošnjega pridelka v gnoj zakopal. Saj	A
bil vojak, kako je kozo ozdravil, da ni več v	pšenico	hodila, kako je »štatljivemu« konju navado odpravil	A
ki jih škrici imate. Prašiče doma prodam,	pšenico	tudi, oves imam za voznike doma, tako da prav	A
od maše šel, pa bodo ljudje za menoj kazali.	Pšenico	bom meril, pa me bodo z nagajivostjo vprašali	A
/ Tone je naložil vnovič voz in odpeljal	pšenico,	Cilka pa je žela dalje.Bila je kmalu na koncu	A
zdravi; sinoči sem šla čez laz, ko so ravno	pšenico	doželi; taka lepa pšenica, France!Pa stopi vendar	A
Znojilec je v tem prišel s polja, kjer je ogledoval	pšenico,	ki je bila zrela za žetev, in potem so sedli	A
Vtem pa pride sovražnik in zaseje ljuljko med	pšenico.	Zgled lahko opazujete prav sedaj v Kranjski vojvodini	A
knjigami in odšel v hišo. Družina je izbirala	pšenico	za seme, oče je dremal pri peči, mati pa je	A
poizkusil, a ni nič boljša. Pa imam vendar hribovsko	pšenico!	«Mencal je in se lizal in čudovito spreminjal	A
kjer sedaj smreke rastó, tam vam bom sejal	pšenico	in leščevje bom nasadil po polju, lešniki se	A
kakor bi bili ena družina, ena rodovina. Med to	pšenico	je rasla seveda tu pa tam tudi kaka ljuljka	A
odločuje pšenica, ajda (ali koruza) in vino. S	pšenico	se poplačajo davki, z ajdo in drugimi pridelki	A
Štruca ni za kme . / . / stran 284 . / ta,	pšenico	in rž je treba prodati za davke in obresti;	A
teh zarobljenih in trapastih besed. Še rž in	pšenico	sem izmeril tako ničemurno, da ne bi bil nič	A
prileže. ◆ Brez dela ne da Bog nič, ustvaril je	pšenico	in grozdje, ali potico in vino si morajo ljudje	A
pije tam, kjer ne raste. ◆ Vina gor, fant je	pšenico	prodal. ◆ Čuha gre od doma.	A
rafal je zrušil vola na njivo, posejano z ozimno	pšenico.	Tonejc je bil že pri ležečem in hropečem volu	A
Pokazalo se mu je domače polje, posejano z zeleno	pšenico.	Omahnil je ob hropečem volu, ki se je iztegoval	A
Oče bo gledal ptiče in zelenje, cvetje, ozimno	pšenico,	rž in ječmen. Ugotavljal bo kakšna bo letina	A
životke in svoje dolge črne brke, a oni med	pšenico	so kričali v noč, kako dobro je njihovo srce	A
izpod nohtov, tistega je pretepel, kakor mlatiči	pšenico.	Znano je bilo to vsem malopridnim in zato so	A
in je prišel čas košnje, so dolinci želi že	pšenico.	Na predvečer ječmenove žetve je prišla od Jaromila	A
prišla od Jaromila pošta, da bodo drugi dan želi	pšenico.	Pri Jaromilu je bilo treba odslužiti bika, vsega	A
Nekateri pa so stali pri konjih, ki so zobali	pšenico.	Omar je bedel.	A
je pričela zemlja odganjati lepo rž in rumeno	pšenico.	Tako so ljudje dobili seme in povsod so začeli	A
dobili seme in povsod so začeli sejati rž in	pšenico.	Pravljica o žabi Nekoč je živela grofica.	A
je ležala velika pšenična njiva, vendar so	pšenico	že zdavnaj poželi, tako da je bilo na njivi	A
Potem se je malo odmaknila od hiše.	Pšenico	so medtem že poželi in na polju je ostalo samo	A
načine so ju vlekli za nos. Mlatiči so si s	pšenico	polnili vrče, iz katerih naj bi pili.Pécuchet	A
Lyončana, ki je skozi pol stoletja prideloval	pšenico	na isti njivi; to podira teorijo kolobarjenja	A
posekati neprehoden gozd, zorati zemljo, posejati	pšenico,	jo požeti in iz moke speči piroge.Drugo noč	A
sladkokiselkastemu okusu drevesnega sadeža skupaj z ržjo in s	pšenico,	začinjenima s kumino, a le rahlo slanima.Na	A
deli Pravice, pa zemlja rojeva mu črna zlato	pšenico	in ječmen, šibi se drevje pod sadjem; stalno	A
drugi trideseternega.« Prilika o ljuljki med	pšenico	Dodal jim je še drugo priliko:	A
prišel njegov sovražnik, zasejal ljuljko med	pšenico	in odšel. Ko je setev zrasla in šla v klasje	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani