nova beseda iz Slovenije
primarni lirizem«, sta erotika in eksistencialna | ontologija | »spoznavanja sveta«.Po mnenju relevantnih sodobnih | A |
svetu; kot tako je substanca, ki je subjekt. | Ontologija | in epistemologija sta v zadnji instanci eno | C |
njegove antinomije; uspelo mu je pokazati, da sta | ontologija | in epistemologija eno in isto.To mu je omogočil | C |
zaznavna realna bitnost". Prav njegova lastna | ontologija | je potemtakem tista, ki Benthama pripravi do | C |
elementi Nietzschejeve filozofije in Kantova | ontologija. | Pesnike prvega vala je zanimalo vprašanje biti | C |
Gadamerjevo razloženih "predsodkov". Hermenevtika je | ontologija | in fenomenologija razumevanja; njena naloga | C |
pojma iz naslova, namreč subverzija in popolna | ontologija: | razgradnja običajnih razlik pomeni subverzijo | C |
izrekanje biti, ki hoče biti popolno: popolna | ontologija | mora vzdržati preizkus dvojne poti; kljub dvojni | C |
smisla vzdrži preizkus geneze in da je popolna | ontologija. | V Anti-Ojdipu je situacija ravno nasprotna, logiko | C |
izhodišče je, da tudi logika teles ni popolna | ontologija, | kolikor ji ne uspe pojasniti, zakaj je bila | C |
mora logika telesnega, ki želi biti popolna | ontologija, | to dvojnost logike smisla vzeti nase in sicer | C |
formulaciji popolne ontologije sledi nova popolna | ontologija, | ki skuša podati genezo prejšnjega poskusa, in | C |
njej do konca. Rekli smo, da mora popolna | ontologija | na dvojni poti postati eno: dualizem nepopolne | C |
ualističnega izraza in njegovo iluzornost. Navidezna | ontologija | iz Logike smisla bi lahko bila v Anti-Ojdipu | C |
dualizmu netelesnega in telesnega. Popolna | ontologija | v Logiki smisla stavi na netelesno in zagotavlja | C |
tudi obstoj neke misli. Na drugi strani popolna | ontologija | v Anti-Ojdipu stavi na telesa in zagotavlja | C |
nedejanski modus obstoja. Vendar pa je Aristotelova | ontologija | mednju postavila razkorak med substanco in akcidencami | C |
netelesnega prazna, kako ji zagotoviti bit? Obstaja | ontologija | praznega, ki ne bi bila prazna ontologija? | C |
Obstaja ontologija praznega, ki ne bi bila prazna | ontologija? | Sta prostor in čas, kot netelesni kategoriji | C |
ohranja metodo bergsonizma, in zakaj mora popolna | ontologija | bergsonistični metodi dekompozicije in rekonstrukcije | C |
zahteva sama ideja popolne ontologije: če naj | ontologija | ne množi svetov, če naj ne ostane fenomenološka | C |
Prav zaradi te hkratnosti je matematika lahko | ontologija. | Misliti matematiko kot ontologijo pomeni misliti | C |
na tla geneze, na tla, kjer poskuša popolna | ontologija | izreči svojo preteklost kot genezo sedanjosti | C |
ontologije: odslej mišljenje heterogenega ali | ontologija | mnogoterega ni več ujeto v pasti identifikacije | C |
predikacije oziroma Enega in mnoštva, ampak postane | ontologija | tega, kar je med njima in kar ju drži skupaj | C |
tega, kar je med njima in kar ju drži skupaj, | ontologija | ene same relacije.Misliti heterogenost odslej | C |
sedaj spremlja videz popolne ontologije. Popolna | ontologija | je obsojena na to, da tekmuje z lažnimi pretendenti | C |
par excellence, prevara kot taka, nepopolna | ontologija | kot taka.Iz tega nadalje sledi, da je problem | C |
Ojdipa in to ontologijo tudi že izdelal. Popolna | ontologija | v Anti-Ojdipu razume točke singularnosti kot | C |
realizirata prvo opcijo. V tem pogledu tudi popolna | ontologija | v Anti-Ojdipu ni ušla dilemi, ki je hromila | C |
točk in elementov, potem tega dualizma nobena | ontologija | ne more več spraviti v eno.Nobena linearna pot | C |
želi zadostiti tej zahtevi in postati prava | ontologija, | saj le ponavlja fenomenološki in platonistični | C |
in bistva, podob in idej. Prava ali popolna | ontologija, | kakor smo poimenovali projekt, ki ga zasleduje | C |
kot protipola, otrese. V tej luči je vsaka | ontologija | nezavedna, pa tudi nezavedno lahko velja kot | C |
predelile kot esencialističnega in reakcionarnega. | ONTOLOGIJA | BODY ARTA Leta 1975 so Laurie Anderson povabili | C |
ontološko "sidro" svoje indeksnosti. (104) | ONTOLOGIJA | SUBJEKTA: SKOZI TELO / ZNOVA Body art razbiram | C |
op. 312; moškost ; motivacije za; narcizem ; | ontologija; | performans in pollockovski performativ ; postmodernizem | C |
op. 631; neprepoznavanje op. 152; objekt in | ontologija | subjektiviteta, falična; homoseksualna; izmenjava | C |
izredno širokim diapazonom interesov (kozmologija, | ontologija, | matematika, znanost, mistika itn.), tako da | D |
filozofijo tvori zapleten sistem posredovanj, | ontologija | deležnosti, ki v vseh resničnostih prepoznava | D |
Za kaj pravzaprav gre? Izraz | ontologija | smo prevzeli iz filozofije, kjer pomeni vedo | D |
sta jih prej ponujali tradicija in kozmološka | ontologija, | niso več jasni. Ali so za nadaljevanje znanstvene | D |
Sociologija, 1910; Knjiga o življenju, 1916; | Ontologija, | 1924; Knjiga načel I-III, 1934-37; Dialektični | D |
Foucault je za psihoanalizo celo uporabil izraz » | ontologija | manka« in v različnih variantah so mu sledili | D |
poskuse, da bi na novo iznašli diskurz moderne«. | Ontologija | sedanjosti, ki bi jo lahko imeli za enega od | D |
P. K. Intencionalnost in | ontologija | (Razprave o filozofiji Franza Brentana) Študentsk | D |
Jermanu (Brentanova spoznavna teorija in njegova | ontologija) | so na simpoziju sodelovali tudi Bojan Žalec | D |
temah, kot sta vojna in njene posledice ter | ontologija | filma samega.V tekmovalnem programu so se politike | D |
se na območju, kjer naša vsakdanja logika in | ontologija | odpove in kjer so zato protislovja, ki jih zgodovinopisje | D |
Krečič je postal doktor znanosti z disertacijo | Ontologija | ljubezni pri S. N. Bulgakovu (mentor prof. dr | D |
negativ filozofije, naša brezzavestna, nezavedna | ontologija. | Gnus je filozofija pred filozofijo, brezzavestna | D |
statusu, mene pa je zanimala, reciva temu pogojno | ontologija | govora.Seveda tu fiksnega odgovora ni. | D |
Defragmentacija trdega diska in digitalna | ontologija? | Partizanske pesmi in Rdeča kapica? | D |
Če začneva z vašim predavanjem Seksualno in | ontologija, | ki ste ga imeli v okviru predavanj na ZRC SAZU | D |
pristopi ne posvečate objektom smeha, zanima vas | ontologija | smeha, če temu lahko tako rečemo.Lahko natančneje | D |
živega tega sveta. Na polju »mrtvega« je taka | ontologija | fizika osnovnih delcev s predpostavkami v kvantni | D |
globalizem pogrnil na celi črti kot družbena | ontologija, | kot razlagalni model in družbeni imaginarij | D |
André Lepecki v uvodnem poglavju Politična | ontologija | giba. Po koncu mandata komisarke za informacijsko | D |
postmodernem pojmovanju. Odklonilen je do idealizma, | ontologija | je zanj veda o bivajočem kot bivajočem, s tostranskimi | D |
philosophia) in jo danes imenujemo nauk o bitju ( | ontologija) | ali tudi metafizika. Metafizika ni nekaj, kar | D |
v kulturni politiki -, je nekakšna črevesna | ontologija, | ki vidi svoj skrajni domet le v drugačnem razločevanju | D |
.«. V Baudelairovih Sorodnostih se slovesna | ontologija | izjave La Nature est un temple ...(»Narava je | D |
namreč obseda vprašanje: Kako biti? in njegova | ontologija | ni nič manj sodobna od Shakespearove. Racine | D |
slikarjeve intence, da bi nam dopovedal, kako se | ontologija | in eshatologija sveta ne dogajata samo v izjemnih | D |
položil temelje tistega, kar je kasneje postalo | ontologija« | , in to »v težavnem jeziku, ki je zahteval stoletja | D |
položil temelje tistega, »kar je kasneje postalo | ontologija« | .Ta trditev velja v celoti, simpliciter, bi rekli | D |
znanj za reševanje problemov v prostoru, in | ontologija, | ki išče različne tipe obstoječih predmetov in | P |
novi RTV in novih pluralnih medijih skriva cela | ontologija | medijskih pojmov in nova teorija racionalnosti | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |