nova beseda
iz Slovenije
Tomaž Erzar: Obrat Gillesa Deleuza, poved v sobesedilu:
V tem oziru, komentira Bréhier, sta že pri Aristotelu kritika Platonovih nadčasnih idej ter razrešitev aporij časa in prostora z razločitvijo polnega prostora teles od praznega prostora netelesnega pripravili možnost "zbližanja logične in časovnoprostorske biti" v stoicizmu, kolikor idejam in aporetičnim lastnostim pripisujeta enak, to je nedejanski modus obstoja. Vendar pa je Aristotelova ontologija mednju postavila razkorak med substanco in akcidencami: misel pri Aristotelu zadeva esence, ki so izven časa in prostora, zato je gibanje v času in prostoru, ki je predmet čutnega spoznanja, zgolj akcidentalno in nepopolno. V tej luči je mogoče videti hkrati tradicionalnost in radikalno novost stoiške teorije glede na platonizem in aristotelizem: tradicionalnost, kolikor stoicizem misli počela sveta z nekim organicističnim, telesnim dispozitivom, v terminih prasnovi, aktivnih, pasivnih elementov, in se približuje predsokratski filozofiji.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani