nova beseda iz Slovenije

obresti (11.087)


ali ni to greh, da posojate denar na visoke      obresti      in hkrati prosite miloščine, ki jo jemljete  A
nimam plače kakor uradniki. Če mi denar ne daje      obresti,      sem v kratkem berač in ob čem boš živela ti  A
vseeno težko. To so sami začarani krogi, in še      obresti      pridejo zraven ...Tvoji otroci in vnuki, imajo  A
Moja daritev Ko vlekel bi na svojem gradi      obresti      od visoke rente in pil pozimi in spomladi brezskrben  A
ne bom zapiral, bal ne bom se zanjo nič; nje      obresti      bom pobiral, živel brez skrbi ko tič.” “Jaz  A
mislite, da je z varčevanjem kar tako? Že za      obresti,      brez amortizacije, je težka reč.Pa pridejo neprilike  A
težka reč. Pa pridejo neprilike in niti za      obresti      ni. Nikar da bi dolg kopnel, še rase  A
urejenem življenju brez skrbi za večno plačevanje      obresti      in obrokov, ki so bile pri Drozgovih že kar  A
Stoparju: le pridi, morda si še danes podvojiš      obresti!     Ali mu je res obljubil?   A
poceni, se bridko vara. Ha, zdaj bo zahteval še      obresti.      Medtem pa je Nanca pridno delala po  A
posodim tja do sv. Jurija, tvojega patrona.      Obresti      pa ne maram nič, ker jaz sem krščanski človek  A
varno, in marsikdo je že zgubil glavnico in      obresti,      ker je hotel prehitro obogateti. Kar počasi  A
plačevati za dolg samo pet do šest procentov      obresti,      obrestovala pa se bo stavba po trikrat do štirikrat  A
ki bi donašala ena . / . / stran 80 . / ke      obresti      in rešila njega, kakor poudarja, vseh sitnosti  A
Korbin, če sploh še pokrivajo dohodki hotela      obresti      dolgov. »Gospod Strada«, je dejal s pridušenim  A
naravnost, kako je zadolžen, kako težko plačuje      obresti,      kako se boji, da bodo Žvarovlje navsezadnje  A
tako enkrat izmaknil tat, naložiti na stoterne      obresti.     Kar z gospodom Viljemom jih pošljite in ne bojte  A
v dveh letih ne reši. V tem pa bo Dragar za      obresti      senožet kosil. Čerinu so se sprva pogoji zdeli  A
zanemarjeno orodje. Od tega dolga mi boš plačeval      obresti,      kolikor boš mogel, a povrneš mi ga, kadar boš  A
človek, kadar pridejo težki časi, lepo sesa      obresti.     O, da sem jaz dobil takšen fond!«   A
Pet dni je stara, pa ima že denar, naložen na      obresti      po štiri in tričetrt od sto; prejela je že razglednico  A
spravljen denar, franke bo treba plačati in      obresti,      kdo jih bo, če jih ne bom jaz!« »Denar je moj  A
omenjena gotovina ne leži več mrtva, ampak donaša      obresti      in se tako počasi, a gotovo leto za letom množi  A
ne kadim. Tako imam dvojni dobiček; na visoke      obresti      naložen mi bo lahko temelj bodočega blagostanja  A
obleko, morebiti jo dajo ta čas v hranilnico na      obresti,      in hodijo le s klobukom in v kopalnih hlačkah  A
dinarjev ‒ kar preračunaj pa nikar ne pozabi na      obresti      od obresti!Tukaj v Bohinju ne moreš štediti  A
preračunaj pa nikar ne pozabi na obresti od      obresti!     Tukaj v Bohinju ne moreš štediti.   A
denar in na prste prišteval k vsoti dotekle      obresti.      »Ne bo dosti.  A
Ančka se izuri pri Mokarici, nekaj prisluži in      obresti      se tudi nakapajo.« Janez je veselo in začudeno  A
zaslužim, pošljem tebi, da takoj naložiš na      obresti.     Če bi se mi pa kaj primerilo, je to tvoje; oče  A
denarjem ne boš plačevala dolga. Če pa dobiš za      obresti,      se ti bo prileglo.In če druge dobe, kakor si  A
zamazano računsko knjigo in pretehtaval dolžnike in      obresti,      sešteval in računal.Toda komaj dve strani je  A
zdravje je zaklad - in ta zaklad vam rodi bogate      obresti.     « »Bogate?  A
»Bogate? No, ne rečem, da je brez      obresti      vse to. Toda o bogatih obrestih naj govore drugi  A
izobraženec ima dolžnost, da narodu plačuje vsaj      obresti      od tega dolga, da dviga izobrazbo naroda kakorkoli  A
drugačnega trpljenja zraven. Zakaj vse to je za      obresti,      po krščansko rečeno, za pokoro.« »Zdelo se mi  A
mora biti znano, da mi je Vrhunc zaradi večjih      obresti      na menicah izstavljal večje vsote, kot sem jih  A
izstavljena, znesek, nazadnje skupna vsota, k temu še      obresti.     Lepa vsotica, he, he!«   A
denarja nisem nikoli dobil, komaj polovico.      Obresti      je Vrhunc vedno sproti odtegoval ...«   A
Ne posojilo ... Brez obveze vračanja, brez      obresti      - skratka, darilo neznanega dobrotnika ...?«   A
ne vlagaj jih v denarni zavod, in ne jemlji      obresti      od njih.Skrij jih na varnem mestu in pomnoži  A
krvjo. Ker dobrotljivost zahteva svoje trde      obresti,      drži natanek termin, se ne meni za prošnje.  A
kupčijo, skrbi, da jo napravi čimprej, že zaradi      obresti;      tako bova storila tudi midva.“ Jarebu je  A
praga in ne odreci mi postelje; jaz ne jemljem      obresti,      temveč jih dajem.“ ”Nikomur še nisem kratil  A
nisem kratil stelje in strehe, tudi nisem jemal      obresti      za vbogajme,“ je rekel Potnik. ”Bog daj,  A
veljavni vsi šolski nauki. Trpljenje daje bogate      obresti,      le potrebno je, da je glavnica previdno in ob  A
sladi pijačo in lajša prebavo. Tudi to so      obresti,      ki ni, da bi jih človek zametal. Ali to je bilo  A
menice, zmerom več jih je in zmerom strašnejše so      obresti,      kolikor dalje teko leta ...Starec ima upognjen  A
žalost v očeh, nemirno spanje ... to so menice, so      obresti.     Nazadnje ga zadušé ... in gorjé se mu, kdor ne  A
podpisal menico za visoko glavnico in na oderuške      obresti!     “ Stopil je stran od peči ter si prižgal cigareto  A
večen dolg, njega pa je bilo sram, da bi plačal      obresti;      dovolj bi mi bila beseda ali vsaj prijazen pogled  A
kidal! In morda je vendarle plačal svoje dolžne      obresti,      v srcu jih je morda plačal!“ Iz takega premišlje  A
hišica! Le pripravi novcev, le kmalu prinesi      obresti      - pa Bog s teboj!« Tako je odhajal Marko  A
krščanskega ni zaslužil. Odpustil ni niti groša in      obresti      je grmadil na obresti. Kmetje so bili bolj njegovi  A
Odpustil ni niti groša in obresti je grmadil na      obresti.      Kmetje so bili bolj njegovi nego živina, ki  A
vsi otroci so plemeniti ... Kako bi sprejemal te      obresti,      kako bi privezal otroka na to staro telo?Kaj  A
ogrinjala. Ta ženica je v dobri veri za visoke      obresti      tolminskemu grofu denar posojala.Pobotnic in  A
ki si mu zadnjič modrasa nesel v čutari za      obresti,      da ti je nasul krastač in slepičev v berlin  A
popravi pravdač, »in je tudi dobil za visoke      obresti      na grofov podpis. Pa tako,« se smeje pripovednik  A
najhujšem času posojal denar, tako rekoč brez      obresti,      samo da smo gospodarstvo spravili na noge?!  A
gospodaril in z velikim trudom izsesal vsako leto      obresti      iz zemlje, katere je moral šteti v tujo roko  A
bo denar samega sebe snedel! In kako naj nosi      obresti,      če bo v Gosposkih ulicah na kupu ležal?Saj denar  A
župniku, in ko sem moral plačati silno visoke      obresti,      ker župljani tako počasi zbirate denar.Ali ta  A
poti v cerkev. Tudi davkov še ni plačal in ne      obresti      za dolgove.Človek res ne ve, kaj bi, katero  A
oderuh tega, onega poterjal za dolg ali vsaj za      obresti.     « Trlep je molčal.   A
misel. »Za eno marko dolga hoče pet fenigov      obresti      na teden.To dá na leto dve marki in šestdeset  A
nanj že preži višenjski konjač. Košutnik mora      obresti      plačevati za vseh deset mark.Nikoli se ne znebi  A
mark. Nikoli se ne znebi tega dolga, saj še      obresti      ne bo zmagoval!« »Da, tat krade skrivaj in redkokdaj  A
vračanje.« »Vsak dolg koti mlade ‒ imenujejo se      obresti.     « »Grof iz Žužemperka je denaren, morda bi posodil  A
sto dolžniki je vedel, koliko ima ta ali pa ta      obresti      na dolgu, kakor bi bilo vsakemu posebej na nosu  A
hlevu in kup dolga, od katerega je bilo treba      obresti      plačevati. Oče je živel od njegovega dela, a  A
hlev in tako mu je dobro od rok šlo, da ni samo      obresti      plačeval, nego tudi poslopje nekoliko popravil  A
Pa dosti prirédi.      Obresti      ne bom jemal od tebe.Če boš moški z vračilom  A
čakati bo treba, čakati!« mrmral je stari. »Pa      obresti!     Saj jih plačujeta!«   A
je imel fant denar pri njem in treba ni bilo      obresti      plačevati, ako ga je sam oskrboval.To je tudi  A
je vso žetev prodal ‒ kar stoječo na polju ‒      obresti,      katerih plačevati ni mogel, preobrnil je v glavnico  A
Storil je vtem še nekaj dolga in sedaj so mu      obresti      vse jemale.Po Šimnu pa ni bilo sledu.   A
seboj vedno obroke, ob katerih bo treba odšteti      obresti,      ko je dobil celo že tožbo, vročeno zaradi nujno  A
posestvo, ne da več beliča, ampak že toži za      obresti;      krčmar Kavka se je tudi že vknjižil za nekaj  A
trgovino in boljše s posojevanjem na neznosne      obresti,      in sploh s tem, da so zase izkoriščali stiske  A
stran 27 . / šume. Od nje dolžnikov si prejemal      obresti      po deset od sto in še dobrote povrhu; zaračunal  A
stiskana mladost, pa zahteva hudih, visokih      obresti.     Neizprosna Morana poterja te obresti, in kdor  A
visokih obresti. Neizprosna Morana poterja te      obresti,      in kdor jih ne zmore, temu vzame mladost in  A
niso vračali niti kapitali niti niso prihajale      obresti.      Mož sam se je napotil čez ‚veliko vodo’ in tam  A
potrebovali denarja in kadar so nalagali denar na      obresti.     Domači klerikalec se je veselil, da tuji liberalec  A
še dokaj dobro, ker je ustanova nosila lepe      obresti.     Ali kdo bi gledal na plačilo v denarjih?  A
še ne plemenit, založil precejšnjo vsoto na      obresti,      tako da se bodo obresti izplačevale, kadar glavnica  A
precejšnjo vsoto na obresti, tako da se bodo      obresti      izplačevale, kadar glavnica doseže izvestno  A
izplačevanje se začne za malo let. Dobivali bodo      obresti      ubožni potomci tistega ustanovitelja, eden ali  A
reprostemu kmetu. Ustanova je dospela do izplačevanja      obresti.      Oče je dokazal, da je madžarski baron in pravi  A
že trojno plačan pred dražbo. Plačevala sva      obresti      po deset od sto, potem malone enoliko za dobroto  A
Plahtalič pa, jako plemenita duša, ki je imel tudi      obresti      pri tej igri, pa je Darinki baje povedal, da  A
ali varno naložene novce, kateri neso gotove      obresti      brez dela.Sploh pa često kmetskemu ljudstvu  A
obligacij za čistih deset tisoč forintov in vse      obresti,      ki so se medtem nabrale. Svetoval mi je, naj  A
speče imovine in da potlej stanovitno uživate      obresti,      vam je najprej potrebno, da se lotite obdelovanja  A
premišljal je in se mučil, kako bi nategnil      obresti,      da bi kupček še zvečal; nič pa se ni zmenil  A
15.000 napósodo, vrnil jih bom po treh letih.      Obresti      pripoznam 20 od sto.Za prvega pol leta Bogataj  A
20 od sto. Za prvega pol leta Bogataj namesto      obresti      v denarju poseka 5 smrek pod planino.« Bajželj  A
Prijatelj, pet in dvajset smrek, to so že čedne      obresti.      Prav čedne!«   A
smrekami. Megleno se je domislil, da gre morda za      obresti.     Da, za obresti.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA