nande (326)

in umirite čelo, ustnice, misel ali srce!	Nande	Razboršek	A
mano pa se je vlekel ob zidu moj stari znanec	Nande.	Ta Nande je bil svojčas velik bojevnik za svobodo	A
je vlekel ob zidu moj stari znanec Nande. Ta	Nande	je bil svojčas velik bojevnik za svobodo svojega	A
hrbtu in hodi postrani kakor pes. »Kako pa kaj,	Nande?	« sem ga vprašal, ko sem ga dohitel.	A
pa si prav za prav star?« sem vprašal, kajti	Nande	jih kaže najmanj petdeset. »Osemintrideset	A
pa dobro, imenitno«, sem dejal. »Pa zbogom,	Nande«	, sem se naglo poslovil in stopil čez cesto k	A
Tu imaš, hudiča, varijante«. Toda	Nande	je bil predaleč, da bi me slišal. »Ti	A
sta ostala na stare dni sama, popolnoma sama.	Nande	je padel v Karpatih.Peter se je šele po vojni	A
Matica iz Ustinarjevih rok in strogo rekel: »	Nande,	ali si ob pamet?« »Ob pamet?« se je	A
debelih glavah. Spredaj sta korakala Ludvik in	Nande,	za njima pa sta jo Modest in Zanut strumno in	A
bratje se niso dali ugnati v kozji rog - in	Nande,	ki je bil caposquadra, je vzneseno govoril o	A
vanj koso, grablje in putrih mrzle studenčnice.	Nande	je stal na sredi, Modest in Zanut pa sta ga	A
že stiskala pesti. »No, pa naj bo!« je rekel	Nande	in zmagoslavno puhnil skozi nos dim jugoslovanske	A
bil po njegovem mnenju lep kakor rožica. Toda	Nande	je odklonil, kar je Kobilčerja pretreslo v dno	A
Kdo bo pokazal?« je skoraj zakričal Peskarjev	Nande,	ampak zakričal je zaradi tega, ker se je prestrašil	A
tako belo pogledal izpod čela, da je Peskarjev	Nande	s težavo požrl slino, ki se mu je nabrala v	A
tega jezika seveda ni mogla uporabiti, ker je	Nande	vsega skupaj znal komaj kakih sto besed.Kobilčer	A
ko so bili že skoraj pri koncu, je Peskarjev	Nande	naenkrat udaril s pestjo po mizi in zakričal	A
prebledel in boječe zamrmral: »Kaj pa je,	Nande?	« »Te pesmi ne smete peti.«	A
»Ker je protidržavna,« je rekel Peskarjev	Nande	in se naenkrat znašel ob steni svojih dveh bratov	A
»Buči, buči!« »Dobro,« je rekel	Nande	in se nameril proti vratom. »Kakšen	A
dejal Ruparjev Franc in stopil predenj. Toda	Nande	ni več odgovoril.Kakor, bi trenil, se je pred	A
to že,« je odvrnila Marjanca. »Saj je Robidov	Nande	tudi tak, pa le živi in rase in pridno dela	A
prijetno slovenščino; in sploh -“ ”Gospod	Nande	se briga edinole za politiko, drugače najrajši	A
silo podoben telesu, kateremu je ubežal, ampak	Nande	niti zlodeju ni več podoben in Krjavelj se je	A
”To je Krjavelj, ker preklinja!“ -- ”To je	Nande,	plemeniti rokovnjač!“-- ”To je Karel Moor -	A
Kje si, Krjavelj? Kje si,	Nande?	Kje ste vi vsi neusmiljeni očetje, krvavi spletkarji	A
ohladil je svoj srd nad sinom. »Nikar me ne jezi,	Nande,	« oglasi se zopet, »nikar me ne jezi!Ti misliš	A
se ne da utolažiti. »Nekaj ti bom napravil,	Nande,	da se ti bodo ščetinili lasje!Če umrjem, zapustim	A
to edini otrok, in ‒ hiša je denar imela. »	Nande,	« vpraša rahlo, »Nande, ali si jezen?« »Kako	A
hiša je denar imela. »Nande,« vpraša rahlo, »	Nande,	ali si jezen?« »Kako bi ne bil, če vedno ravnate	A
spregovori hitro, »dobiš tako vse! Ali v življenju,	Nande,	moraš biti varčen in ne zapravljati! Naj zapravljajo	A
Meto z Nižave! Iz te moke, ljubi	Nande	moj, ne bo kruha!Prvič zato ne, ker nikdar	A
satirična poteza okrog tolstih usten. »Jurist si,	Nande,	ali vendar ti hočem dobro svetovati! In to brezplačn	A
višavska bo z njo vse zaigrala, hi, hi! Ti,	Nande,	bodi modrejši.Kaj je ženska!	A
starčevih usten se poglobi. »Še nekaj je,	Nande!	Ker sva že toliko govorila, pogovoriva se še	A
glavi! . / . / stran 192 . / Dober otrok je	Nande	moj!« »In katero si mu izbral?« vpraša Malec	A
ga je še hujša zadrega. »Poljubi me enkrat,	Nande	moj!« zašepeče stara nevesta. »Moj Bog, tu pred	A
228 . / »Moj Bog, tu pred ljudmi!« vzdihne	Nande	in obledel je kakor pražnji prt. »Že vem, ti	A
»Pustite ljudi na miru!« »Veš kaj,	Nande,	« govori stric Blaž Mozol mlajšemu sosedu na	A
govori stric Blaž Mozol mlajšemu sosedu na uho, »	Nande,	verjemi ti meni, da so onile trije, ki pri peči	A
hoté, kaj nama to mar; dražite jih nikar!« reče	Nande	bolj tiho, a pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake	A
jih vendar ne bojiš?« ropoče Blaž. »Ti, veš,	Nande,	če misliš moje sestre hčer za ženo jemati, moraš	A
polovico. »Le stresni ga, da boš dno videl, to vse	Nande	plača, ne jaz. He, Jošt, vina na mizo ali te	A
katero je Blaž rokovnjaštva dolžil. »Kam je šel	Nande?	Kje je, Jošt, povej,« reče pijani Blaž.	A
tako premagalo ga, da ne najde. »Kdo je ta	Nande,	ki je tako neumen, da zate plačuje?« vpraša	A
Tonček od druge mize pri peči sem. »Kdo je	Nande?	To sam bog ve, jaz že ne.	A
me po glavi ali koder misliš, če vemo, kdo je	Nande	ali kod je prav doma.Naj bo, od koder je,« govori	A
nekako po ribniško »nájsemnájsem«. A ta naš	Nande,	ki bi rad pri moji sestri zet bil, nič ne zavija	A
mladi mož, ki je prej z Blažem sedel in ga je ta	Nande	imenoval. Nobenega orožja ni imel v roki.	A
od mize šepavemu. »Upetaj, šmolar!« zavpije	Nande	in obenem nad glavo pomoli levo roko z razklenjenimi	A
ali najzanesljivejši. »Suni ga, he?« ponavlja	Nande	besedo starega Tomaža in stopi bliže z divjimi	A
po naše spregovoril.« . / . / stran 24 . /	Nande,	ali kakor ga je Tomaž zval, Groga, naglo s	A
imata še račun skupaj. »Stoj!« reče potem	Nande	in ustavi rokovnjača med vrati. Oba se vrneta	A
Velikonja odide.	Nande	se h kobilarju obrne, migne mu, naj gre ž njim	A
poglavju v kamniški Jošta Vlagarja krčmi po imenu	Nande	nekoliko spoznali, a ga tudi z drugim imenom	A
gospodarstvom izhajati, celo mnogo, da je kupec	Nande	»Paleževemu gospodu«, poslednjikrat na svojem	A
kupil in se tu hotel kot kmet naseliti, tega	Nande	Mozolki sicer ni precej naravnost rekel.Ali	A
bila dobra in velika lastnina. Dalje je bil	Nande	res podoben bolj možu, ki z lahkim kupom in	A
zoper to najdbo, molčala je in čakala, kdaj	Nande	kaj poreče. Kajti, ker je denar imel in je	A
stvar pa vendar ni bila Mozolki nič po volji.	Nande	je bil tako malo na novem kupljenem domu in	A
Polonico napravila, denarja mi ne manjka,« reče	Nande.	Žena se z grohotom zasmeje, ali dobrovoljno	A
brez gospodinje, ne morem kmetovati,« reče	Nande	tako ponižno, da je kmetica mislila: ta se bode	A
zmenjeno, da je ženin Poloničin, zahajal je	Nande	vedno k Mozolovim, tako da je bil več pri njih	A
najlepše črne oči zaiskrile, bil je tuji sosed	Nande	ves ognjen od ljubezni do nje in rekel je, da	A
nobeden ni govoril tako lepo o ljubezni kakor ta	Nande.	Zato ga je vedno rajša imela, ako mu tudi tega	A
je po svetu imel, da ga ni bilo doma? O tem	Nande	Polonici ni rad odgovarjal in to jo je nekoliko	A
čudni tujec hoče ženiti na Mozolovini. Ali	Nande	je bil spoznal, kje je strica Blaža potipna	A
njegove stroške. Tudi je zdaj jasno, zakaj se je	Nande	‒ da ostanemo pri tem imenu, vsaj dokler prijatelj	A
kratkem premolku pristavi: »Ta, Štajerec.« »	Nande?	Aha, saj sem dejal,« reče stric Blaž kakor sam	A
se na soncu greje ob pasjih dnevih ... Ali ni	Nande	nič pripovedoval, kako so me, koliko jih je	A
prav rad, čeravno mu je le grobo odgovarjal, da	Nande,	»Štajerec«, kakor je bodočega neljubljenega	A
tla nepoboljšljivosti strica Blaža. Ko pride	Nande	k Blažu v izbo, gleda ga ta najprej s čudom	A
bi bil še dobro ogledal. »Kaj je?« vpraša	Nande	in nehoté se mu čelo v gube zbere. »Ti si me	A
čudno besedo, ali je bila sama ali dve besedi?«	Nande	je bil ravno od strica proč obrnjen, drugače	A
vam je mešalo, ker ste preveč pili,« odgovori	Nande	in, korakajoč v drugi konec izbe, jezno zobé	A
rokovnjač, skoro do mrtvega pobili?« vpraša	Nande	skrivnostno. »Tistega kosmatega?	A
ljudem prija. »Zato je najbolj pametno,« reče	Nande,	»če molčite o tem dnevu popolnoma.Nikomur nič	A
Ko bi se pa meni ne bilo mešalo! Ko bi bil ta	Nande	... I, i, i!Saj vendar nihče ne ve, kdo je in	A
Saj vendar nihče ne ve, kdo je in od kod, ta	Nande!	« Stric Blaž je bil veliko misel našel, strašno	A
zastonj. Le še kako posamezno besedo čuje, a kaj	Nande	‒ njega je namreč spoznal ‒ Bojcu zabičuje,	A
tej uri ali malo kasneje ga pripelješ,« reče	Nande.	»Če pride sam.«	A
za vrat prijel in prisilil, da pove, kaj oni	Nande	okoli njega hodi, okoli zanikrnega Bojca in	A
bil ničesar vedel, temveč one rokovnjače je le	Nande	ukrotil.Bojec mu je rekel Groga, Groga!	A
A kaj porekó ljudje, ko to slišijo! Ta	Nande	ali Groga je gotovo eden glav rokovnjaških,	A
hlapca in mu povedal, da je rokovnjače iznašel:	Nande	je eden, Bojec eden.Ali hlapec ni bil zadovoljen	A
hlevu iti ž njim v sosedovo hišo gledat, da li	Nande	tam spi, ter ga prijet in zvezat. »Pa saj ga	A
svetlejša, vendar belega dne še ni bilo, ko je	Nande	na malo štirioglato okno izbe trkal, kjer je	A
in pridi ven, govoriti moram s teboj,« reče	Nande	resno. »Kaj ti je?« ostrmi deklica.	A
omamilo. Objela ga je in poljubila ter prosila: »	Nande,	ti moj ljubi, ne jokaj, ne, oj, jaz tega ne	A
povedati, ki bode k tebi prišel in prvo besedo »	Nande«	rekel.Ne boj se ga, če bo grd.	A
nisi hotel sinoči vstati, France!« ropoče Blaž.	Nande	vstane in reče deklici: »Zdaj pa moram iti.	A
Blaž čez sredo njiv pritekel, skril se je bil	Nande	že v goščo nizkega gozda in stric se je upehan	A
« vpraša Polonica hlapca. »Pravi, da je ta	Nande	rokovnjač, glej!« reče hlapec.»Ponoči ga je	A
In veš, kaj je še slišal? Da ni	Nande,	ampak da je Groga, Groga, rokovnjač.« »Kdo to	A
meni denar dajo, ko jim povem, da je ta naš	Nande,	ki je Paleževino kupil, eden poglavarjev.Urokov	A
ve, da ni bilo dvomiti, zlasti ne, ker je bil	Nande,	komaj izpažen, precej s tem vdal se, da je zginil	A
lepo deklico pri sosednji hiši snubi kakor ta	Nande,	o katerem ste mi pripovedovali, ni nihče drug	A
nebodigatreba, jaz vse vidim. In ko se je tisti	Nande,	ta rokovnjač, ženil pri naši Polonici, gledal	A
drugod zastonj iskali. Vedela je pa tudi, da	Nande	pri umorjenem stricu ni imel nič opraviti.Saj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani