Z jezo je pa videl Pavlek, ki je imel strica Blaža prav rad, čeravno mu je le grobo odgovarjal, da Nande, »Štajerec«, kakor je bodočega neljubljenega svaka imenoval, ni prav nič hitel v izbo, temveč še dolgo prazno besedičenje imel s sestro in z materjo, ki je bila medtem že raznega zdravilnega zelenja natrgala in Blažu pod obvezo okoli glave naložila, to se ve, ne brez naukov za prihodnost in ukorov za preteklost, kateri so pa vsi skupaj padali na kamnita tla nepoboljšljivosti strica Blaža. Ko pride Nande k Blažu v izbo, gleda ga ta najprej s čudom, kakor da ga prej ne bi bil še dobro ogledal. »Kaj je?« vpraša Nande in nehoté se mu čelo v gube zbere.