nadučitelj (178)

MILKA: Moj oče. KLEMENT: Gospod	nadučitelj.	MILKA: Gospod nadučitelj je liberalnih nazorov	A
KLEMENT: Gospod nadučitelj. MILKA: Gospod	nadučitelj	je liberalnih nazorov ... vseeno pa me svari	A
Hamlet OSEBE ŽUPNIK	NADUČITELJ	JERMAN učitelj KOMAR učitelj	A
pokoro! Z verande pridejo: župan, zdravnik,	nadučitelj	KOMAR plane: Kaj?Kako?	A
mi dovôli, da se smejem. Župan, zdravnik in	nadučitelj	sedé na verandi; Komar stoji na stopnici; pod	A
veselic; tega spoštuje - in kdo bi mu branil?	NADUČITELJ:	Upajmo, da ga vzgoja na znanstveni podlagi	A
ZDRAVNIK: Boljše: na prirodoznanstveni -	NADUČITELJ:	- na prirodoznanstveni podlagi odvrne v skorem	A
povedávat, ali tudi po odvezo nisem prišel k tebi.	NADUČITELJ	Komarju: Res so vaši nazori pametni in pravični	A
KOMAR: Kaj? Prosim, gospod	nadučitelj	- NADUČITELJ: Gospodična, prestopili ste	A
KOMAR: Kaj? Prosim, gospod nadučitelj -	NADUČITELJ:	Gospodična, prestopili ste mejo dostojnih oblik	A
petelin dvakrat zapel, ga boš ti prosila zanjo.	NADUČITELJ:	Kaj odlašajo?Meni je nekako ... soparno.	A
vsi s tišjim, plahim, neodločnim glasom	NADUČITELJ:	Ako prav premislimo ... ŽUPAN: Če natanko preudarimo	A
so ... takorekoč ... majke domovine sinovi ...	NADUČITELJ:	Neumestno bi pač bilo ... da bi sodili ... ko je	A
ŽUPAN: Njegov blagor ... pa še volja njegova ...	NADUČITELJ:	Njega so vprašali, pa je odgovoril po svoji	A
se molčé okrene ter stopi do pisalne mize.	NADUČITELJ	zakliče iz izbe: Ali je že Jerman prišel?	A
HVASTJA: Težko da pride.	NADUČITELJ	stopi na oder: Pozdravljeni, dragi gospod	A
Satanovo in Jermanovo seme! . / . / stran 21 . /	NADUČITELJ:	Blodili smo, mi vsi smo blodili, dragi Komar	A
in prebridke ... KOMAR: Brezovke, brezovke!	NADUČITELJ:	... skratka, dostojno je in pametno, če pozabimo	A
prosili, da naj nikar ne pleše na veliki petek?	NADUČITELJ:	Pomislite, dragi Komar, kako je pozdravil oče	A
KOMAR: Ponj pa ni šel.	NADUČITELJ:	Dragi Komar, vi ste bili zmerom trdi in neusmiljeni	A
Po smrti so ga spreobrnili.	NADUČITELJ:	Gregorčič ... KOMAR: Tudi ta se je po smrti	A
po smrti spreobrnil ... na čúdežen način ...	NADUČITELJ:	Aškerc ... KOMAR: Na grmado - zaluči par knjig	A
gorela njegova duša nekoč! . / . / stran 22 . /	NADUČITELJ:	Bog je usmiljen.- Tavčar ... KOMAR: Nisem bral	A
Zaluči knjige na tla.	NADUČITELJ:	Da niste brali?Kdo pa je prinesel te knjige	A
KOMAR: Kdo?	NADUČITELJ	s prijaznim smehljajem: Kdo je bil tisti,	A
literarni biseri prezaslužnega prvoboritelja -	NADUČITELJ:	Ne budimo spominov na zmote in grehe, izbrisane	A
Ta še liberalec ni, temveč ... vrag vedi kaj!	NADUČITELJ:	Molimo zanj! - vzame s police knjigo.Hé!	A
KOMAR: Tudi vi je niste prinesli, gospod	nadučitelj.	NADUČITELJ: Položite ga na mizo, Kempčana	A
Tudi vi je niste prinesli, gospod nadučitelj.	NADUČITELJ:	Položite ga na mizo, Kempčana.Kdorkoli ga je	A
tleh in polaga knjige nanj: Kam bi z grehom?	NADUČITELJ:	V mojo izbo.Pod klop ga zvrnite in tudi s plahto	A
kdo ne spotakne óbenj. Komar s culo v izbo;	nadučitelj	gleda za njim NADUČITELJ: Brata bi izdal	A
nadučitelj gleda za njim . / . / stran 23 . /	NADUČITELJ:	Brata bi izdal, zoper očeta bi pričal in mater	A
KOMAR se vrne iz izbe: Greh je ugnan.	NADUČITELJ	se ozira po sobi: Cesarjeva podoba ... dobro	A
pod cesarjevo podobo je bilo, se mi zdí ...	NADUČITELJ:	Kaj zdí?Seveda je bilo.	A
blodi v mraku ... KOMAR: Tava v zmotah ...	NADUČITELJ	odide v svojo izbo. KOMAR gleda za njim	A
zoper očeta bi pričal in mater bi zatajil.	NADUČITELJ	se vrne z razpelom: Žebelj še tičí, malo zarjavel	A
ošabnosti ... KOMAR odmahne: Kaj bi tisto!	NADUČITELJ:	Posebno vi, dragi Komar, ste robantili kakor	A
In nato ste nam plačali gosposko večerjo.	NADUČITELJ	odmahne: Kaj bi tisto!-	A
LOJZKA: Kako bi to modrost po domače povedali?	NADUČITELJ:	Domislite se, gospodična, da ni vljudno, izvračati	A
jaz imam že paternošter. . / . / stran 25 . /	NADUČITELJ	Lojzki: Žal mi je, da vas moram šele opozarjati	A
srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov.	NADUČITELJ:	Njegove besede so umerjene in zmerom je črno	A
zlezel in kaj bo spredel? Hvastja od desne	NADUČITELJ:	Dragi Hvastja - KOMAR: Kaj je rekel? HVASTJA	A
po lepi naši domovini. . / . / stran 26 . /	NADUČITELJ:	Kakšno misel je pač ogrnil s to predpustno suknjo	A
VSI: Na veke amen!	NADUČITELJ:	Gospod župnik, pozdravlja vas odkritosrčno naš	A
izročena vzgoja naše mladine ... ŽUPNIK: M‐dà ...	NADUČITELJ:	Zakaj resnica je, od vekomaj veljavna in neoporečna	A
Se približa mizi ob spremstvu nadučitelja.	NADUČITELJ:	Res je bilo - ali kjé je človek, ki nikoli ni	A
zpregovori grenka izkušnja. . / . / stran 28 . /	NADUČITELJ:	Naš učiteljski zbor se zaveda svojih dolžnosti	A
pa jo pohujšuje. - In zdaj vas vprašam -	nadučitelj,	Komar in Minka se s sklonijo in strme plaho	A
društvo ter gradi gnezdo nejeveri in Antikristu?	NADUČITELJ	plaho: Gospod župnik - KOMAR vstane:	A
nato se ozre: M‐da ... ne vidim ga med vami.	NADUČITELJ	ves plah: Nisem vedel, gospod župnik ... ne	A
ŽUPNIK vstane in mu seže v roko: Pozdravljeni!	NADUČITELJ	žalostno: Kaj ste nam storili, dragi Jerman	A
JERMAN začuden: Kaj da sem vam storil?	NADUČITELJ:	Kako, dragi Jerman, da niste pomislili na svojo	A
Séde.	NADUČITELJ:	Saj sem vedel: blodil je, kakor smo vsi blodili	A
jaz ostanem rajši na svojih poštenih nogah.	NADUČITELJ:	Gospod Jerman, čast učiteljskega stanú zahteva	A
oskrunjenim jezikom! Lojzka stopi k njemu	NADUČITELJ	plaho: Opozarjam vas, da ne prestopite najprimitivnejših	A
klobuk in se okrene do nadučitelja. Gospod	nadučitelj,	o vseh ostalih stvareh ... okrene se do drugih	A
pokloni ... se pogovorimo ob večerji. Odide;	nadučitelj	za njim; Komar je bil odprl duri. JERMAN	A
prej,« je dejal Ivan. »Kaj pa petje, gospod	nadučitelj?	« »Brez skrbi!« je dejal Janko.	A
nesramno je ravnal Lomast!« . / . / stran 52 . / »	Nadučitelj	mora tudi slišati,« je dejal Ivan; »jaz ga pokličem	A
ni kazal brivec. »Oprosti, gospod tajnik in	nadučitelj,	take šale so nedostojne.Vsaka šala dobrodošla	A
treh kraljih. Občinski tajnik in upokojeni	nadučitelj	Podržaj je stopal počasi po občinski pisarni	A
na vrsto dnevne novice. In je čitala: »Gospod	nadučitelj	Fran Loboda se je na lastno prošnjo umoril.	A
kmalu so se odprla vrata in vstopil je gospod	nadučitelj,	lično opasan s prekratkim kuhinjskim predpasnikom	A
»Glej,« je rekla in počasi čitala: »Gospod	nadučitelj	Ivan Loboda se je na lastno prošnjo umoril.	A
opore, in zdelo se mu je, da je ubogi upokojeni	nadučitelj	in hkrati občinski tajnik še najzanesljivejša	A
mogla več spomniti, preveč je bila razburjena.	Nadučitelj	je, domov prišedši, poslušal ganljivo historijo	A
pri tem nočnem obisku. Žena je nažgala luč,	nadučitelj	se je oblekel in šel spravljat zvesto žival	A
« »Kaj pa Janko?« je vprašal skrbni	nadučitelj.	»Ali si mar samega pustila?	A
lici, prijel je županovo šapo in jo poljubil.	Nadučitelj	in njegova žena tam pri durih nista vedela,	A
gosposke sani pred šolo, to je dogodek! Ko je	nadučitelj	spoznal nadzornika, je skočil h katedru in zvil	A
Minka in se smejala. »Zoper vas?« je ugovarjal	nadučitelj.	»Naj poskusi!	A
Nadzornik je stopil v vežo in vrata zaprl,	nadučitelj	je obrnil ključ. Med množico je završalo	A
šoli vesel večer, katerega se je udeležil celo	nadučitelj,	ki je sicer bival tih in skrbi poln sredi številne	A
do končnega sporazuma se je kmalu ugladila.	Nadučitelj	svojemu mlademu tovarišu itak ni bil posebno	A
pogledal izpod čela. »Še en kozarček, gospod	nadučitelj?	« Posledica nadaljevanja tega prijateljskega	A
šolskem vrtu, se je s trdimi koraki sprehodil mimo	nadučitelj.	Zaradi namišljene nevljudnosti ga je z osornimi	A
brez upravičenega razloga najzmožnejše učence.	Nadučitelj	se je sprva prestrašil njegovega samozavestnega	A
ki se ga je zaradi teh lastnosti vse balo.	Nadučitelj	je imel prav ob njegovem prihodu še posebno	A
mizi sami prijatelji: gospod Urbančič, zdaj	nadučitelj	v bližnjem Šentjerneju, s svojo prijazno mlado	A
zlatordeč požar prelival čez šiljaste grebene, je	nadučitelj	potrkal na kozarec.Družba se je umirila in prisluhni	A
izsušeno grlo s požirkom vina. »Ho, gospod	nadučitelj,	« je pravnik Tonče izkoristil pravkar nastali	A
tlači jabolčne cene?« »Seveda,« se je razjezil	nadučitelj.	»Saj jih lahko, ko so naši ljudje tako nespametni	A
posnemajo in družno odirajo naše kmete.« »Gospod	nadučitelj,	« se Lovrek skrivnostno skloni k njemu, »sijajno	A
naznanim, koliko jabolk bo naprodaj,« je obljubil	nadučitelj	ob slovesu. »Sam stopim k tovarišem, da jih	A
tovarišev pa ni imel. Iz neodločnosti ga je rešil	nadučitelj	Urbančič, ki se je po kosilu oglasil na Gradišču	A
»Kaj me briga ...«	Nadučitelj	je prizanesljivo preslišal obregljivo izrečene	A
poznati,« je menil Gradnik negotovo. »Gospod	nadučitelj	Urbančič...,« je povedal Lovrek s pomenljivim	A
Trudoma je iskal besed. »Gospod	nadučitelj,	« je dejal, »tistikrat vas je sam Bog poslal	A
zazvenela čaša s tankim, opozarjajočim glasom.	Nadučitelj	Urbančič si je izprosil posluh in vse oči so	A
da bo škilil še hujše! -- Kaj vse tisto --	nadučitelj	me je videl, ta, če nihče drugi!Potuhnjenec	A
tisto noč še nadalje godilo. Zjutraj me je	nadučitelj	poklical k sebi.Strog je bil njegov obraz.	A
zaplata, ali jaz?“ ”Zaplata, zaplata!“ je pokimal	nadučitelj	ter se nasmehnil zategnjeno.Zamahnil je narahlo	A
sladkost se je razlila po njegovih licih. ”Gospod	nadučitelj,	dovolite, da se predstavim -“ ”Naša nova	A
izhajali!“ Kačur je zapazil, da je govoril	nadučitelj	zelo čisto slovenščino; izgovarjal je besede	A
je ob njej in bilo bi mu topleje, če bi bil	nadučitelj	glasan, osoren in zapovedljiv človek. ”Ali	A
dravnikom in pri županu sem bil že in pri župniku.“	Nadučitelj	je požugal narahlo s kazalcem in se je smehljal	A
na glavo, na srce kakor težka, hladna senca.	Nadučitelj	mu je stisnil desnico, levico mu je položil	A
”Herein!“ V sobi sta bila	nadučitelj	in župnik.Sedela sta za dolgo mizo, pokrito	A
za dolgo mizo, pokrito s papirji in knjigami.	Nadučitelj	se je ozrl s sladko‐žalostnim, hkrati pomilovalnim	A
nego osorno. ”Slabo je, slabo!“ je zavzdihnil	nadučitelj.	”Kako, da ste se spozabili tako daleč, gospod	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani