mosta (940)

volja božja! Človeka pokliče spomin, od onkraj	mosta	mu dá znamenje; vstani in popotno palico v roko	A
teče vodica Teče mi, teče vodica tamkaj od	mosta	zidanega, tam se je dekle umivala, milo se jokala	A
most s stopničkami na obeh straneh; onstran	mosta	pa je bela cesta in spet zid.Pod njim se blešči	A
Tedaj pride čez most Aldo. Na sredi	mosta	se za hip ustavi in se ogleda gor in dol po	A
do Lloydovega stolpa. Na levo vse do širokega	mosta,	ki vodi cesto čez tračnice.Žive duše nikjer	A
katerega visi napeta nit srebrne sline. Onkraj	mosta	stoji ob cesti Lloydov stolp, pred vhodom počivata	A
sem šibič. Iščem nevarnosti, pa se še na rob	mosta	ne upam.In pomisli, da je most zavarovan z ograjo	A
spomnila, kako je včasih govoril, ko se je vrnil z	Mosta	ali iz Tolmina.‘Bojijo se,’ je govoril.	A
Blagor ji! ... Molče sta prišla do	mosta	in se molče odzibala čezenj, molče sta stopila	A
skočil z zvonika in tako umrl. »Ali boš skočil z	mosta?	« »Tantadruj, ne bom!« se je spet zgrozil	A
»Tudi tista ni bila prava. Če skočiš z	mosta,	ne umreš, temveč utoneš!« »Ali boš zaspal	A
poganjajo v zeleno vodo. Ves dan prihaja od	mosta	vik in krik, ki včasih materam požene srh v	A
bobnenjem vali velike skale, da vsi težijo tudi od	mosta,	od debla, na katerem visi mežnar od Svetega	A
napravilo prijetnejše. Dolgo sem stal na robu	mosta,	na ustju mesta, ki je na oni strani vrvelo od	A
jutranji blesk, ladjo, ki pluje pod senco visečega	mosta,	vse to je bilo zdaj za njim.Samo tekač s svojimi	A
ali med tihim pomenkovanjem razhajali. Sredi	mosta	je ostal Fedjatin čisto sam.Stopil sem k njemu	A
kuhala marmelado. Plaval je v senci velikega	mosta,	z belim in napihnjenim trebuhom.V praznem prostoru	A
nelagodnostjo je opazoval buldožer na sredini	mosta,	kateremu so se bližali v spremstvu hrvaških	A
več ne vedo, ali so namenjeni na most ali z	mosta.	Hja! se je spet posmejal Bumbaš, ki mu je bila	A
prijahal iz ozkih tuzlanskih ulic k Jali. Onstran	mosta	je pognal konja, ki se je po četrturnem diru	A
njegovem kipu, ob kipu Nikolaja Čudodelnika kraj	mosta	in je naravnost nanj pokazal z desno zadnjo	A
pretresla ves kulturni svet od Ljubljane do Zidanega	mosta.	Oprostite mi, bil sem odsoten, pa se ne upam	A
prekoračila dolgi leseni most čez Dravo. Sredi	mosta	sva se nekoliko ustavila, gledala stari grad	A
počakajte me, jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do	mosta.	« »Pomisli, Bizantinec ga straži!	A
podaljšane ‒ tedaj se dvignemo in pojdemo do	mosta,	pa čez in nad tabor. Preden bo polnoč, boste	A
navzdol po Donavi. Sto korakov so bili še od	mosta.	Dve temni senci sta se premikali pred njim.	A
umirale. Prav do Floridsdorfa, do mogočnega	mosta	čez Donavo, nisva izpregovorila besede.Prijeten	A
prsi in čez obraz, kakor po tramovih trhlega	mosta.	”Vajeni so!“ je rekel Kurent.	A
mi je šumelo, kakor da bi gledal z visokega	mosta	v deročo vodo. ”Za božjo voljo, prijatelj	A
Ena sama rumena luža je bila na cesti, sredi	mosta,	ki drži čez prijazni, globoko šumeči potok Klis	A
slišala je, kako je ropotal zamolklo preko	mosta	ter se ustavil na oni strani, kjer se je svetil	A
tam na ravnini v mirno reko. Precej onkraj	mosta,	par korakov od kapelice, ki so jo bili ravnokar	A
da je blizu, in iskala ga je. Šla je preko	mosta	v samoten kraj, kjer so bile visoke skale vsenaokrog	A
njo, je videla samo še, kako je hušknila preko	mosta	ter se izgubila za drevjem ... *	A
skoči iz sobe, zaloputne vrata za seboj in od	mosta	sem odmevajo koraki bežečega človeka. Majnik	A
sva se, da jo počakam zunaj pred trgom, blizu	mosta,	zato da bi vsi ljudje ne gledali, če bi šla	A
kakor v večnem, tihem jesenskem dežju. Preko	mosta	sem šel hitro, s povešeno glavo; zakaj tudi	A
zunaj, že so gorele svetilke. Šel je preko	mosta,	temna voda je šumela spodaj in obšla ga je čudnamisel	A
brez pokrivala.« Mladi je jecljal: »S soškega	mosta	mi jo je vzel veter.« »Zakaj je ne držiš,« je	A
bila tem gostejša, čim niže je bil. Vso pot do	Mosta	čez Kozarišče ni srečal žive duše.Z Mostu ni	A
potuhnile, če je zaškripal voz tostran ali onstran	mosta.	Mož v mitnici pa se je do skrajnega skril.	A
»Gospod gredó!« Res je prihajal od	mosta	gor, opiraje se na palico, ves domač v hoji	A
Visokega grofica Suzana. Ko so že prišli skoraj do	mosta,	je obrnil grof Herbert konja in izpregovoril	A
obrazom obrnil po vrtni stezi, ki je vodila od	mosta	sèm, postavil se je nehote na tanki svoji nogi	A
polja in zeleno drevje od Brodov do loškega	mosta.	Žita, ki so lepo kazala, je stolkla v zemljo	A
odpenjati mogočne verige. S poveljniškega	mosta	so ostro in na kratko odmeva la kapitanova povelja	A
vodo in plavali proti svojim, od pristajnega	mosta	odrinjenim drevakom, ni nihče več zasledoval	A
postavili mrliča na tla tik na vrhu pristajnega	mosta.	»Kozorogovci.Udarni Jalan,« je pritajeno zašumelo	A
v Ostrorogov drevak. V vznožju pristajnega	mosta	je ta čas Jezerna prižgala vejo brinja.Dišeč	A
pričakovalo na mostišču. Na dnu pristajnega	mosta	pa je stala Jezerna Roža.Poleg nje pa je držala	A
Drug za drugim je odrinil izpod pristajnega	mosta.	V skupinah so veslali proti trdini in med veselimi	A
strani. ‒ Malo niže na Mahu od borovniškega	mosta,	bi rekli dandanes.‒ Ovnov rod je slovel daleč	A
so prišlece že čakali v vznožju pristajnega	mosta.	Oven ni maral zaostati za Jelenom.	A
O, pač! V dnu pristajnega	mosta	je stal Pegasti Ris, oče Zorne Kaline. Aha!	A
poti. Jezerna Roža je stala na vrhu pristajnega	mosta	in gledala za svojim možem.Pa ni vedela, ali	A
Sedaj sta stala z Jezerno Rožo vrh pristajnega	mosta.	Obraz Jezerne je bil pa nekako mračen.	A
Zato sta pa gosta čakali na dnu pristajnega	mosta	Košata Jelka in njena hči, Pisana Tulpa.Prijazno	A
njegov drevak. Odrinila sta izpod pristajnega	mosta.	Za njima sta se pa odtrgala od kolišča še dva	A
namrščenimi obrvmi gledal na vrvež v dnu pristajnega	mosta.	V soncu so se svetlikali gladki šlemi črnolasih	A
in Triander so odšli nazaj v dno pristajnega	mosta,	kjer so se izkrcavali možje in mladci iz rodu	A
odšel nazaj v kočo. Trušč v vznožju pristajnega	mosta	ga je kar bolel.Ni ga mogel več gledati.	A
gotovo še nekaj časa pomudila v dnu pristajnega	mosta,	pa je eden izmed vzhodnjakov dregnil s komolcem	A
potikala tako dolgo?« je zarežala v dnu pristajnega	mosta	v Črnoglavko Pisana Tulpa. »Lačna sem bila,	A
okrog njih in jih pod noč spremi proti domu do	mosta	v Mostah, odkoder odžvižga proti Šumu. Burja	A
pognal . /\ .. stran 348 . \/ konje od krniškega	mosta	proti Jezercem in ustrahoval za eno leto zverino	A
so nas postavili na mostu in po grabnih okoli	mosta.	Jaz sem bil v neki kotanji blizu mosta postavljen	A
okoli mosta. Jaz sem bil v neki kotanji blizu	mosta	postavljen.Čakali smo dne.	A
Mož pri možu so stali naši na mostu in okrog	mosta.	Kar začnó topovi grmeti in goste vrste naših	A
odlomljeni, marsikoga je vretje prekucnilo z	mosta	v globoko vodo.V vodi so se bojevali možje in	A
čakanja, zato se obrnem in grem proč. Ne daleč od	mosta	so stale hiše.Tjakaj peljem konja.	A
Kranjsko je dospel brez neprilike, ali moker. Ker	mosta	ali broda ni bilo varno iskati, je moral preplavati	A
. / stran 363 . / in hodimo iz cerkve brez	mosta	domov.«Naenkrat vzdihne globoko: »Oh, kaj bi	A
proti drugi. Marko ide varno po sredi črnega	mosta	in dospe v dolgo, bolj ozko votlino, ki je imela	A
pot brez luči in meseca. ◆ Pijanec pride brez	mosta	čez vodo. ◆ Vino oblastuje.	A
orožja. Most je bil razdrt in v zaklonu kraj	mosta	je bilo pet naših mitraljezcev, ki so čakali	A
lupil krompir. Vence hrabri sam sebe, hodi od	mosta	do lip.Obstane pred lipami in si jih od vseh	A
glave niso vzdignili. »Na koncu vasi, levo od	mosta.	Tam ga boste dobili,« je naglo odvrnil mlad oficir	A
da so se ljudje prestrašeno umaknili onstran	mosta.	Lastnik se je pomešal med gledalce in kričal	A
vodo. »Kaj pa delaš tam?« sem ga vprašal z	mosta.	»Drva žagam,« je rekel kratko Landi.	A
splašil; tako sta jo ustrigla obadva na levo mimo	mosta	okolo cerkve in farovža nazaj in čez Krivokrakov	A
Lahko da res piha. Na drugi strani	mosta	gre za spoznanje spet hitreje.Gube se brez reda	A
učitelja, kolikor so mu noge pripustile, teči z	mosta	na prod, ki se širi na desno stran reke, in	A
železna vrata. . / . / stran 103 . / ◆ Potrebo	mosta	spoznaš šele, ko ga voda odnese. ◆ Potrkaj na	A
Podpečnik, je bil kakor blisk na drugi strani	mosta.	Nato je hotel brž pobegniti, pa pristopi kraljična	A
To je pa dolga pot. Sta že šla mimo starega	mosta,	pa mimo tržnice?S starega mostu je najlepši	A
So pa v enajsti šoli še druge učenosti. Z	mosta,	iz krčme, odkoderkoli prilete v Ljubljanico	B
Tam pod Hribom pa je bil most in sredi tega	mosta	je bila velika luža in v tisto veliko lužo sem	B
svežem jutru. Ko je prišel do frančiškanskega	mosta,	se je ozrl na Prešernov spomenik, Prešeren pa	B
živ spomenik. Vrnil se je s frančiškanskega	mosta,	zaklenil se je v izbo in se je razjokal od bridkosti	B
pa še to ne preko Donave v mesto. Samo do	mosta.	Vsi častniki smo morali stanovati v vojašnici	B
potjo v jarkih. . / . / stran 193 . / Takoj od	mosta	pri Zemplénoroszi se je začela vrsta voz, preklinjajočih	B
vozita prvič po tej progi. Medtem privozimo do	Mosta	na Soči.Kompozicija se ustavi kakšno minuto	B
prvega avtomobilista, ki ju popelje nazaj do	Mosta.	«Po treh minutah pa se vlak na lepem ustavi:	B
avtobusni postaji, pet minut hoda od drugega	mosta,	ki vodi prek Drine v središču mesta ... Na drugi	B
Drine v središču mesta ... Na drugi strani prvega	mosta	so bili na tem slemenu več mesecev, »skorajda	B
ALI MI LAHKO DATE DOVOLILNICO ZA PREČKANJE	MOSTA?	STRAH ME JE, DA ME BO KDO ZAUSTAVIL.	B
Str. 116 »Ustavil se je na sredini	mosta	in nekdo mu je pomagal v Drino pometati 11 trupel	B
Edin, Whit in jaz ... hodili ... prek drugega	mosta	... v črno temo ... in ko smo prišli do Edinove	B
NA TEDEN. »Od srednje tehnične šole sem prek	mosta	za pešce s kolesom odhajal k Britbatu.«* »Srbi	B
kmečko ženo pri prvi gostilnici od črnuškega	mosta	po rami udaril s palico, in da je ta sirota	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani