mešetar (181)

katerem se kuha. Bankir je Dobrin, Koren je samo	mešetar.	KOS Vi poznate ljudi, to se mora reči.	A
Martin, prisedi no! Kaj pa narejaš tak obraz kot	mešetar,	če se mu kupčija izmaliči. MARTIN gre do	A
Iz postelje me je spravil siromak,« je pravil	mešetar.	»In ni dal miru, da sem mu posodil deset goldinarjev	A
jesen mi obrne zimsko suknjo,« se je hehetal	mešetar.	»Od strele, kako si navihan!« je priznal s spoštovan	A
življenjskemu načelu, kakor ga je izpovedal. Kot	mešetar	se je potikal po semnjih, lazil z mesarji ali	A
ime v različnih zvezah. Bil je najbolj znani	mešetar	za živino na večjih semnjih po vsej deželi,	A
premožnosti, dragi doktor!« je nadaljeval zadovoljno	mešetar.	»Pri siromakih je desetina, pri premožnih petina	A
človek, še bolj kakor kak odvetnik!« je odvrnil	mešetar	nekoliko zmeden.»Pustiva tisto računanje, ki	A
šepala je na levo nogo, kričala kakor svinjski	mešetar	in se prešerno zibala v svojih širokih bokih	A
luknji je moral odrasti! Mati kurba, oče konjski	mešetar.	Hudič je bil zraven tako rekoč v zibeli.	A
celico, je bila črna. . / . / stran 339 . / Ne,	mešetar	je prespal v krčmi in odpotoval.V isti postelji	A
pri mizi je bilo tudi nekaj trgovcev, konjski	mešetar,	suknar iz Bonna, z njim sta bili žena in hči	A
štimajo svojo živino; a preden je priklel kak	mešetar,	se je vedno zgubil. Potem so šli v krčmo pit	A
mojster. Torej: mercedes ali Severina? je bil	mešetar	že povsem v svoji koži.Kdo pa ti prosim lahko	A
Ali je škof in svetnik, he? Ali je kravji	mešetar	iz Trzina?« Plašno me je pogledal.	A
»Od kod te je prineslo? Vse je kazno, da si	mešetar,	« ga je vprašal kmet Jurač. »Iz Petelinje vasi	A
»Iz Petelinje vasi.	Mešetar	za konje in krave, za njive in dobrave, za preste	A
dobrave, za preste in neveste!« »Če je taka,	mešetar	sem!« se je odmaknil na klopi kmet Zguba od	A
prodaja, Narobež kupuje. Daleč sta vsaksebi;	mešetar,	potisni, da se srečata, če znaš,« mu je razložil	A
Krčmar, prinesi ga bokal!«	Mešetar	je vrgel tolar na mizo, da je trikrat zaplesal	A
krčmarjem. Dedci so se spogledali: »Da bi	mešetar	za pijačo dajal, kaj takega pa še ne!« Natočili	A
Natočili so in izpili. »Začnimo!« je vabil	mešetar	Hudobin. »Zguba prodaja, Narobež kupuje.	A
Poznam ga.« Dedci so se začudili: Da ta tuji	mešetar	pozna naše gozde! »Narobež, koliko ponujaš?	A
Predaleč narazen sta, ne bosta se sešla,« zmajuje	mešetar	z glavo. »Dosti daleč sem mu šel naproti.	A
In svet rastljiv kakor na zelniku!« ga hvali	mešetar.	In tako je šla kupčija brez konca.	A
še en bokal, mi pa vrzimo kvarte, ali ne?«	Mešetar	je potegnil iz žepa oguljene, zamazane kvarte	A
Začeli so.	Mešetar	je izgubljal.Kupček denarja se je krčil, možaki	A
pa stavili ko nori. »Še en bokal!« je klical	mešetar.	Nalili so in se oddahnili.	A
Nalili so in se oddahnili.	Mešetar	je privlekel iz žepa rejeno mošnjo in doložil	A
Izgubljali so drug za drugim. Kadar je	mešetar	privzdignil, vselej je zadel. Vrišč se je polegal	A
tem bolj bistro pazil na mešetarja. Ko je imel	mešetar	roko na mizi, zamahne Jurač z nožem po Hudobinovi	A
Vstala sta. Zguba potoglav, da ga je	mešetar	vso pot opiral, ko sta pozno po polnoči krevsala	A
»Jaz ti posodim.«	Mešetar	je vrgel na mizo listnico, nabito z bankovci	A
Denar moram imeti, če gre vse k vragu.«	Mešetar	se je od veselja kar presedal na klopi.Natanko	A
Sram te bodi!«	Mešetar	se je ženi podobrikal: »Ljuba, spoštovana ženka	A
pekla naj vzame ta pijanski denar in še tebe,	mešetar	grdi, in mojega dedca povrhu. Fej vaju bodi	A
pomika črno, pošastno truplo. Kakor blisk zgine	mešetar	in z njim denar.Prepričan je bil, da je poslal	A
katere je šepetaje zvedela, da je prišlec gozdni	mešetar	Jok Maslè. »Grdun, kajne, ampak desna	A
desna roka mojega moža pri takih kupčijah.«	Mešetar	si je nalil parkrat v kozarec, preden je začel	A
Na kubike, na kubike!«	Mešetar	je zopet nagnil kozarec in ga izpraznil v dušku	A
Samo jaz vem - in pa še eden!«	Mešetar	je potrepetal z levim očesom, Štefan se je nagnil	A
oknih. Ženski sta se stiskali druga k drugi,	mešetar	je pa pil in pomežikoval v polne kupice, katere	A
zatisnil očesa. Novica, kakor mu jo je bil razodel	mešetar,	ga je grizla in razburjala, da ga je kuhala	A
nalašč govorila kaj glasno, ker se ji je gabil	mešetar	in gabilo delo, kakor ga je slutila med Smrekarjem	A
če le enkrat krepko poseže, prav sedaj pride	mešetar	in trdi, da so se kmetje zbrihtali, da se celo	A
Ampak snoči sem vas morala zagovarjati.	Mešetar,	tisti ostudni Jok, je trdil, da ste se vi vmešali	A
pri Erni, je tičal za pregrajo na pošti tudi	mešetar	Jok in prežal; njegovo prisluškujoče uho je	A
Vrag vedi!«	Mešetar	je nato vtaknil prazno ploščato čutaro v žep	A
pismonoša. »Saj sem vedel,« je pohvalil samega sebe	mešetar	in se potuhnil, kakor bi mu bilo malo mar pismonoše	A
vmes krempljev, jih nima nikjer,« je godrnjal	mešetar,	ko je za dobro uro zapuščal Plankarjevo krčmo	A
konjakom in nič se mu ni smilila draga pijača.	Mešetar	se je pa opogumil ob pijači in ni odjenjal,	A
praskalo, nato je padlo nekaj s težko težo,	mešetar	je pa zakričal: »Slepar!«	A
zaslužiš več, to ti povem, če ne boš pameten.«	Mešetar	je godrnjal in grgral.Vsi udje so mu odpovedali	A
Zakaj kakor sršen je danes!«	Mešetar	je nekajkrat zagrabil po iverih, kakor bi iskal	A
tudi Jok, dokler nista obstala pred Strniško.	Mešetar	je zlezel s koleslja, Smrekar je sedel na njem	A
domu. Alena se je umaknila od okna, ko se je	mešetar	ozrl na hišo. Smrekar se je prismejal	A
Oba sta za hip obstala.	Mešetar	je razkleščil usta, da so se pokazali rumeni	A
Adijo.«	Mešetar	je izmaknil nogo iz snega, jo postavil nazaj	A
Danes se je namreč tole pripetilo.	Mešetar	Jok in Alena...« Brest je opisal in ponovil	A
preudaril, kaj bi odgovoril, ampak je takoj rekel: »	Mešetar	je kanalja, pismonoša je pijanček.Če sta v precepu	A
Gospodično Minko preganjajo!	Mešetar,	Brnač, Smrekar!Povejte jim, kar jim gre!	A
proti vratom. V sobo je prikolovratil in pripel	mešetar	Jok. »Hoj, na, Jok!«	A
ima boljšo robo.« Sicer neprestano kričeči	mešetar	je utihnil in se zibal proti vratom.Obe roki	A
da boš razigrana in vesela, ker je pokopan	mešetar	in z njim edina, sicer nepotrebna skrb, ki te	A
paša je bil prišel v deželo, kakor pride vsak	mešetar:	umazan, premeten, zvijačen in sleparski, a nad	A
ko je prišel v deželo Ali paša, prekanjeni	mešetar	Feliks, in tedaj se je vse izpremenilo.	A
krčme jim že ni bilo zadosti, pa je ustanovil	mešetar	drugo in gostov se je trlo pri njem ob delavnikih	A
lepo je vendar, če sliši človek kaj takega. In	mešetar	je prerokoval, da tistih časov ni za zmerom	A
nezadovoljnost. Ko jim je govoril prekanjeni	mešetar	o brezdelju in veselem življenju, so spoznali	A
»Beži, beži, Katra! Ali misliš, da je Bog	mešetar,	ki da barantati s seboj?Kaj pa sinu?	A
ta Grahovčan Andrej Golja, prekupec z živino,	mešetar	in pokrit tihotapec, surovež, bahač in nasilnež	A
izredno skrbno oblečen, vsiljivo dvorljiv, spreten	mešetar,	ki so se ga svoj čas na Dunaju bali od direktorja	A
kadar se je po pivnicah potikal. Bil je ribič,	mešetar	in pijanec, vse obenem; ali vendar ribič le	A
jezike ljubljanske. V sosednji hiši je stanoval	mešetar	in prekupec, neki Jakob Lukman, ki se je bil	A
osebenjak, praviš?« je prebledel Trlep. »In	mešetar	pa pijanček, če pride do dobrega vina in zastonj	A
Hej, to je Oblóški Tonček, kobilar in konjski	mešetar,	« reče eden izmed kmetov, katere je konjar prejezdil	A
novi gost, nam že znani kobilar ali konjski	mešetar	Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski	A
starejši je bil gotovo tudi oborožen. In konjski	mešetar	Obloški Tone ž njimi!Štirje proti enemu.	A
masti priliva. Med krohotom je odšel konjski	mešetar	proti hišici, kjer je gorela luč, stopal počasi	A
»Imaš še kaj drugega?« »Še nekaj,« reče	mešetar	in izvleče izpod kamižole umazano pismo, »to	A
Peregrinka od hiše podila?« »Seveda!« obrne se	mešetar	h govorniku, starikavemu možu na drugi strani	A
drugega sanja!« . / . / stran 155 . / Konjski	mešetar	naslonil je glavo ob roki in zrl srpo na debele	A
slabega gospodarstva. Zdaj je bil pravdar in	mešetar	obenem.Vsak, kdor se je tožil, prišel se je	A
se zmerom vrača. Zatorej je bil Brašnar tudi	mešetar;	na vsakem semnju je za voli in krave kúp delal	A
že, znam. Pa vendar jaz sem barantalec, nisem	mešetar.	«	A
pritrdili, le eden ne; na drugem koncu mize sedel je	mešetar	Miška, katerega Molek nikdar ni hotel pri kupčiji	A
Spravi se od mize!«	Mešetar	je videl, da ni nihče drugih na njegovi strani	A
»Tatu, tatu! Ta vražji	mešetar	‒ nihče drugi in pa ‒ ta preklicani ‒« Tu je	A
vola! Ti si ga ukradel ‒ ti in tisti raztrgani	mešetar,	s katerim sta skupaj pila semanji dan.« »Miška	A
porogljivo: »No, Bog daj srečo pri denarju,« ‒da je	mešetar,	katerega ni dosti prida, pil v postranski sobi	A
težavno: »Jaz mislim, da je ‒ sin moj, Luka ‒ in	mešetar	Miška!« Povedal je potem, kako je bilo na semanji	A
dni pozneje so stali vsi Molkovi in poleg njih	mešetar	Miška pred kazenskim sodnikom. Novega se ni	A
hud in je zagovarjal sebe in svojo nekrivdo,	mešetar	Miška je pa klel, kakor je bil vedno navajen	A
domov ‒ oče sam ‒ sin sam ‒ mati in Anka skupaj,	mešetar	Miška pa zopet sam ‒ a vsi jezni in razdraženi	A
okral, komu je hotel denarje posoditi, kakov je	mešetar	Miška, da ima črne brke pod nosom ‒ vse, česar	A
To je Miška!« »Da, Miška, tisti prekanjeni	mešetar	je to!« pritrdil je Ostriženec, skril podobo	A
tleh v risu in rila in valila se na skalo.	Mešetar	je spoznal, da je boj resen in da mu gre sedaj	A
da se je res otresel onega. Sedaj je bil pa	mešetar	na vrhu in, da Molku ni prizanesel, ni treba	A
pomagajte!« »Čakaj, jaz ti pomagam!« pritrjeval je	mešetar	ter znova pritegnil po onem.A sedaj je prišla	A
ni bilo zljubilo. Drugega dne se je oglasil	mešetar	Miška povprašat, kako je staremu; dejali so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani