martinček (65)

usedel. BARON Tak je tedaj okoli švigal kakor	martinček.	‒	A
trafika v primeri s soncem. Človek je kakor	martinček,	ki ima rad sonce. In vendar.	A
Takó za hip švigneta po nji, zeleni in rdeči	martinček,	in hitro spet zbežita vsaksebi in se skrijeta	A
In brez njuhanja! In zato,	Martinček	moj, prav dobro vidim, kaj tiči za to tvojo	A
striček!« ga pozdravi Modrijan. »Kaj pa bomo,	Martinček,	kaj pa bomo?« »Striček Martinček?« zagrmi	A
pa bomo, Martinček, kaj pa bomo?« »Striček	Martinček?	« zagrmi stric.»Kolikokrat pa sem ti že rekel	A
pa zmeraj dobre volje, zmeraj si dobre volje,	Martinček,	« ščebeta Modrijan; v zadregi naglo sede h kameniti	A
« stric kar vidno uživa v svoji drznosti. »	Martinček!	« zajavka Modrijan ter se naglo odmakne k vratom	A
v kamniti nadzidek, čez katerega teče zelen	martinček.	V temni in prazni gostilni sedita ob oknu	A
s prsti ujel za rep, ti je rep ostal v roki,	martinček	ga je spustil in izginil.Bil je neulovljiv begavec	A
drveli vlaki. Zdaj je dolbel tisti kuščar,	martinček	iz otroštva, z zidu neke železniške postaje	A
Johan, ni bilo jasno. On je bil tak kuščar, zvit	martinček,	ki si je našel svojo luknjo, varno bivališče	A
Martinčka v drugo izbo in mu pove, kaj bi rad.	Martinček	ga je nejevoljno poslušal in zmajeval z glavo	A
Tone ga mirno gleda.	Martinček	povesi oči. »Z Bogom, oče, zdravi ostanite!	A
se v senco in gleda na pot. Zasopel priteče	Martinček	s culo na hrbtu in hiti dalje.Ko ga Tone spozna	A
stopi iz sence prédenj in ga nagovori: »Oče	Martinček,	kam pa se vam tako zelo mudi?« »O prijatelj	A
potegne v mlado smrečje. Potem hiti čez skalovje,	Martinček	pa za njim in šele pri Hudem breznu se ustavita	A
onadva sta pa na razsvetljeni poti videla vse.	Martinček	je komaj spet dobil malo sape, že priteče stražnik	A
omenil in odšel za čredo. . /\ .. stran 65 . \/	Martinček	Prav blizu Murke je bila nizka skala in krog	A
Hudournik je opazil, da se hodi na skalo gret	martinček.	Leno je ležal na soncu in mežikljal z drobnimi	A
nabadati na šibo. Omamljeno mu je spustil na skalo,	martinček	pa je hlastnil po njej. »Kaj takega pa še ne	A
gospodar spi, se je tiho splazil do skale.	Martinček	je bil na skali.Korak za korakom se je tihotapil	A
stran 67 . \/ ga potresel in vrgel ob tla. Ubogi	martinček	je še enkrat, dvakrat pomigal z repkom in ni	A
deževalo in zelo mraz je bilo. Ob takem vremenu	martinček	sploh ni prilezel iz luknje. Hudournik je to	A
takega Lisko še ni videl. To je posebno velik	martinček	ali kaj.Lisko leze in leze vedno bliže in že	A
Veseli svatje Odkar se ni prihajal na skalo gret	martinček,	ki ga je Lisko iz grde zavisti kruto pokončal	A
in zdravo. O, tisto naše lepo solnce ‒ kakor	martinček	bi se grel!Pa v smrekovo hosto bi hodil, tam	A
Rozalka. Okrog zamišljenih deklet pa se je smukal	martinček,	se sončil in lovil mušice. ENAJSTO POGLAVJE	A
sem ter tja zašumi pred Metko in Marjanico kak	martinček,	ki je ob potu na kamnu ležeč kakor mrtev se	A
nama ni prišlo nikoli nič navzkriž. Ti, moj	Martinček,	si tako dober, tako potrpežljiv z mano!Oh, Bog	A
prej, zdaj in na vekomaj.« »Bog te živi, moj	Martinček!	Čakaj, mora nama prinesti kaj prekajenega, saj	A
Jaz že mislim, da so kače vse strupene, še	martinček;	ali martinček samo spomladi, kadar se zbudi	A
da so kače vse strupene, še martinček; ali	martinček	samo spomladi, kadar se zbudi.Takrat plane v	A
(Grozdje, vino.) ◆	Martinček	cviček, Urbanček pijanček?(Ob sv. Martinu ima	A
Jakelj«], kislo pa vselej prazno.) ◆ Zjutraj	Martinček,	zvečer pa Jurček?(Kdor začne vino že zjutraj	A
drugim grozdjem, daje najžlahtnejšo kapljico. ◆	Martinček	cviček, Urbanček pijanček.(O sv. Martinu vino	A
Ne išči pameti tam, kjer se bratita Jurček in	Martinček	(bedak in pijanec). ◆ Polič se lahko premaga	A
nego vino. ◆ Ti si Tinček, iz tebe pa govori	Martinček	(= vino). ◆ Ne pij, kadar je treba delati	A
med kamnitim prodom. Kekec se je sončil kakor	martinček.	V ustih mu je tičala njegova lepa piščalka,	A
kakor plaha devica, ki ji je planil pod noge	martinček.	»Kaj pa ti je?«	A
bila najboljša prijatelja. »Pozdravljen bodi,	Martinček!	Doma sem in tako prost kakor ti!«	A
ženico ima, si mislim. »Pa kdaj si se oženil,	Martinček,	pa kje si našel tako lepolično dekle, pa kako	A
lepolično dekle, pa kako ji je ime, praviš,	Martinček?	« Njegove sreče sem se veselil, ne svoje.	A
oprijemlje, deset pesti me peha iz cerkve. Tudi	Martinček.	»Kaj delaš z menoj, Martinček, prijatelj?«	A
Tudi Martinček. »Kaj delaš z menoj,	Martinček,	prijatelj?« - ga vprašam med cerkvenimi durmi	A
oviral,« spregovori Cvirnar krojaču v pomoč, »	Martinček	morebiti leto in dan ne stavi, vi pa ste že	A
toliko dosti, da tule Cvirnarju poplačam,« reče	Martinček,	»samo tega ne vem, ali bo hotel čakati do takrat	A
srečen z njimi.« »Bog me obvari tega,« reče	Martinček	in nehoté zardi. »Mene to le mika, kakor vse	A
»Zdaj se mi pa že nekoliko odpira,« pravi	Martinček,	»te vse se morajo poiskati in kadar se tri ujamejo	A
pisati, v glavi bi jih ne mogel vseh obdržati.« »	Martinček!	« se šali krčmar, »ti ne boš nič opravil s tem	A
ramo pogleda. »Recite, kar hočete,« se oglasi	Martinček,	»to je pa vendar čudno, da se pri nas skoraj	A
»No, z mize piti pa zunaj stati!« se smeje	Martinček,	»saj bi moral imeti vrat ko brodnarski drog	A
namenom: ni skoraj treba povedati, da je bil	Martinček.	Po pouku, ki mu ga je dal učitelj, si je sestavil	A
tudi ni zmotil, kakor mu je bila sicer navada.	Martinček	se obotavlja z odgovorom, učitelj pa, ki je	A
gotovo ne bilo.« »Kaj mi jih boste jemali,« reče	Martinček,	ki bi se bil najrajši učitelju zmuznil, »saj	A
veste, da pridejo!« . / . / stran 27 . / ‒ Tu	Martinček	pove številke, katere je stavil.Če bralca mika	A
ga pomagal loviti, ampak smejé se razidejo.	Martinček	sam, ki je pri učiteljevem prvem kriku obstal	A
roparskih plenilcev in strupenjač,« se je razveselil	martinček.	»Ampak naš petelin je še zmeraj najlepši	A
prekrške: vodni zadrževalnik Areh, brunarica	Martinček	pod hotelom Bellevue in tista na Trikotni jasi	D
območju GG Bled v državni lasti ostala le še revir	Martinček	na Jelovici in revir Savske jame nad Jesenicami	D
(Ursus arctos), velika uharica (Bubo bubo),	martinček	(Lacerta agilis) in nižinski urh (Bombina bombina	D
v Velikem vrhu, kjer sta potegnila novo smer	Martinček	(kombinirano plezanje M4, 40 st. - 70 st., 350	D
ogromno skalo prileze Yosh. Nekaj časa kot	martinček	leži na od sonca razgretih skalah, medtem seveda	D
ne za to, kako bo žival živela. Priden je kot	martinček,	jim rečejo, čez nekaj mesecev pa živali končajo	P
dopoldne in popoldne se grejejo na soncu kot	martinček,	opoldansko vročino prebijejo v klimatsko hlajenih	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani