majar (129)

bliže, sname klobuk in vprašaje vzdigne obrvi.	Majar	mu namigne z roko ter odide pred njim skozi	A
nekaka pisarna. Veján se malo obotavlja, a	Majar	ga posili na stol, sam pa séde njemu nasproti	A
Že davno sem mislil govoriti z vami,“ prične	Majar,	”pa ogibljete se me tako, kakor bi bil kužen	A
nisem - že veste kedaj.“ ”Oho, takrat, gospod	Majar,	bi vam imel jaz zameriti.Ali niste vi sami začeli	A
“ ”Kakor sem rekel,“ pravi modro in počasi	Majar,	ter pritisne kazalec na mizo, ”človek mora razumeti	A
Vejánovih. ”Zdaj mu plačam, ha ha ha,“ zasmeje se	Majar	široko in si natoči kozarec vina.”Če tega ne	A
torej tu za tisoč in dvesto goldinarjev,“ pravi	Majar	proti večeru drugega dné, ko stojí z Vejánom	A
”Veliko sreče, Veján.“ Nató odide	Majar.	Veján se je sicer nekako čudil, da je bilo	A
Veján je ljubil predvsem ugodnost. Ko mu je	Majar	ponudil prodajalno, se je sicer od samega strmenja	A
treščilo; nisem vedela, ne kedaj, ne kako ...	Majar	pride k meni, jaz delam račun ... pišem, gledam	A
mogoče! Računim še enkrat, počasi, pazno ...	Majar	se pa smeje, grdo in hudobno, kakor živ vrag	A
ramah ... Svetujem vam, Vejánovka, varujte se;	Majar	zna skubsti in nisem jaz edina, ki me je upropastil	A
Drmaška je bila tu in je pravila, kako jo je	Majar	osleparil.“ ”Ti, Marijca, pusti me s tem	A
hoditi skozi štacuno, kjer bi jo lahko videl	Majar.	Če je srečala na cesti kakšnega človeka,	A
Račun ne gre skupaj. Blaga, ki ga je pripeljal	Majar	včeraj, ni za petsto, temveč komaj za tristo	A
Kdo bo poravnal izgubo? Kdo?	Majar,	ta slepar, ta razbojnik!Veján začne besneti	A
pravim, ko vi sami vse bolje veste, kakor jaz.“	Majar	se obrne k Rajniku. ”Vi, prinesite pobotnico	A
sama v prodajalni. Ob desetih bi imel priti	Majar,	a Jožeta še ni od nikoder.Skrbelo jo je, da	A
kakor je prišel. Kmalu potem pa se prikaže	Majar.	Obraz je delal sladek, kakor kakov snubec, oči	A
skriva za njimi škodoželjen zasmeh. ”Gospod	Majar,	tu imate naše knjige in papirje in preglejte	A
prosim vas, gospa Vejánova, kaj ukradel?“ In	Majar	naredi silno pošten in užaljen obraz.”Če je	A
opraviti; - saj ste prišli zato sem, gospod	Majar,	da pregledate račune, kaj ne?Torej vas prosim	A
malo je upravičena vsaka nada. Naposled sname	Majar	z nosa naočnike, vstane in se sladko nasmeje	A
mislila prej. ”Torej koliko je izgube, gospod	Majar?	Povejte brž!“	A
sleparski, poberi se, ali ti izpraskam oči!“	Majar	izprevidi, da bi bilo nevarno ostati, zato se	A
zarežal nanjo, prižgal pipo in dalje čital.	Majar	potrka in vstopi. Veján vzdigne počasi glavo	A
Majarju nekaj čez šest sto goldinarjev; če ga je	Majar	s štacuno na kakšen način osleparil, ali če	A
mu je nabral tekom tedna. Tisti hip vstopi	Majar.	”A, gospod Veján, tudi vi tukaj?	A
“ Vejánu zaiskre oči in predno se je mogel	Majar	kaj takega nadejati, zgrabi Vejan bliskoma za	A
za čašo in mu jo vrže z vso silo v obraz.	Majar	zavpije in zakrije oči z rokama; izza prstov	A
pomilovali krojača nego njega. Vedeli so, da	Majar	ne bo prej miroval, dokler ne navesi Vejánu	A
ričakovala je kakšne grozne novice. ”Pa je zaslužil	Majar,	to vam rečem!“ hiti klepetava soseda Drenulja	A
Da zadene tako nesrečno! To bo zdaj	Majar	rogovilil nad vašim; Bog se ga usmili! - to	A
goste, ki so bili priče onega prizora, - zakaj	Majar	je takó zahteval. Veján je potrdil vsako	A
To naj te ne skrbi; vsi ljudje vedo, kaj je	Majar	in kako je počel z nami; kdo bi te tedaj zaničeval	A
beli dan. V svoji prodajalni je sedel tedaj	Majar,	a poleg njega njegov komi Rajnik. Majar je imel	A
tedaj Majar, a poleg njega njegov komi Rajnik.	Majar	je imel oko obvezano in zdaj pa zdaj sta mu	A
svoje male, sive, vodene oči. ”Torej,“ začne	Majar	po daljšem presledku in ko so bolečine nekoliko	A
tako posebnega povedati?“ ”Vi veste, gospod	Majar,	da sem vam vestno služil ves čas, odkar sem	A
povedati?“ ”Segli ste mi prehitro v besedo, gospod	Majar	...Jaz mislim, da za vse to, kar sem vam naštel	A
forintov; mislim, da ste zadovoljni?“ ”Ne, gospod	Majar,	jaz nisem mislil tako ...Jaz vas prosim veliko	A
Jaz vas prosim veliko večje nagrade ... Gospod	Majar,	jaz ljubim vašo hčer in vas prosim, da mi jo	A
hčer in vas prosim, da mi jo daste za ženo.“	Majar	odpre usta od začudenja, a takoj nato buši v	A
zategnjenim glasom: ”Pomislite nekoliko, gospod	Majar!	... Morda vam je moja snubitev prišla prehitro	A
drugače odgovorili ... zakaj meni se ne mudi.“	Majar	je čutil, da je v glasu nekako pretenje in v	A
Preveč si je vzel vso stvar k srcu. Ta	Majar,	ta ga je uničil!“ Za duhovnikom je šla dolga	A
pobožnosti, drugi pa bogve iz kakšnega vzroka.	Majar	je stal na pragu, ko so šli mimo njega; ko zagleda	A
No, o tem se prav lahko reče, da ga je umoril	Majar	in nihče drugi.“ Tako in podobno so govorili	A
Majarica in Ivanka. Če bi bile šle k pogrebu, bi	Majar	silno rogovilil in tudi ljudje bi imeli mnogo	A
srečnejšo preteklost. VII ”Danes, gospod	Majar,	je novega leta dan.Vi se seveda spominjate moje	A
Rajnik in stopi bližje k Majarju. ”Gospod	Majar,	ali veste, da ste popolnoma v mojih rokah?“	A
ali veste, da ste popolnoma v mojih rokah?“	Majar	prebledi, ko pogleda v zlobni obraz svojega	A
pade na tla. ”Ne vznemirjajte se tako, gospod	Majar	...Čene15 knettk�63 knutt�64koo�oo1	A
velika sleparstva ... Ali razumete zdaj, gospod	Majar,	kako to mislim, - da ste v mojih rokah?“	A
Majar, kako to mislim, - da ste v mojih rokah?“	Majar	plane v prodajalnico, prebrska in pregleda vse	A
pragu in kadi v hladnem miru svojo smodko.	Majar	skoči k njemu in mu pomoli pesti pred obraz	A
gledal kači v oči. ”Ali kaj vam je, gospod	Majar	... vsaj vam nočem ničesar hudega.Dajte mi svojo	A
Samo prosim, odločite se hitro!“	Majar	se je sčasoma vsaj nekoliko pomiril in sedel	A
za vse dobrote -“ ”Prosim, prosim, gospod	Majar,	nobenih pridig.Mislite le na to, da ste lahko	A
ne dajemo ničesar ... Torej pomislite, gospod	Majar!	Kakor vidite, je stvar čisto jasna in čudno se	A
zdi, kaj prav za prav toliko časa ugibate.“	Majar	je pokril obraz z rokama.Rešitve ni nobene,	A
je, to je; zdaj ni več pomoči ... ”No, gospod	Majar,	ali ste že prišli do zaključka?“ Majar vstane	A
gospod Majar, ali ste že prišli do zaključka?“	Majar	vstane in njegov obraz ne kaže nobene razburjenosti	A
imate mojo besedo in roko.“ Po kosilu pravi	Majar	svoji ženi s takim glasom, kakor bi govoril	A
in kri ji udari v lice. ”Povej mi najprvo,	Majar,	ali to stvar resno misliš ali se samo šališ	A
žrtvuj svojim ... kupčijam.“ ”Molči!“ zavpije	Majar	razjarjen, ”jaz hočem, da je takó, in tako tudi	A
tvoji zapovedi.“ ”Ne jezi me, Minka,“ odvrne	Majar	dosti hladneje, ”ti ne veš, kako stojimo ... Rajnik	A
lahko naredi berača.“ ”Ti se bojiš uboštva,	Majar?	Ali se spominjaš Vejána?	A
bo njegov pogreb ...“ . / . / stran 89 . /	Majar	skoči k ženi in zamahne z roko, Ivanka pa stopi	A
Rajnika ne maram, in naj se zgodi, kar se hoče.“	Majar	je bil popolnoma iz sebe.Kričal je nad ženo	A
Odšli sta v drugo sobo in se tam zaklenili.	Majar	pa je poklical Rajnika ter mu razložil, kaj	A
Rajnik zmaje z rameni. ”Vaša skrb, gospod	Majar,	vaša skrb.Jaz se ne maram vtikati v vaše rodbinske	A
bi vam bilo tisti čas zelo neprijetno, gospod	Majar,	- n�, in ona mi niti odgovorila ni, jaz pa sem	A
glavico ... Zdaj pa je breme na vaših ramah, gospod	Majar;	iznebite se ga, kakor veste in znate do sv.	A
se seznanite s sodnijo, - saj se razumeva?“	Majar	se je penil od jeze in sramote. Sosedje so	A
čudovita novica. Toliko, kakor letos, ni dal	Majar	še nikoli opravka klepetavim jezikom in tudi	A
tudi ko bi mu vzeli vse do zadnjega novca.	Majar	se je skušal zagovarjati in zvrniti vso krivdo	A
samo Majaričina dota. Koliko kazen je dobil	Majar	in koliko Rajnik, tega smereški radovedneži	A
ni imela zaželenega uspeha, ker je bil Matija	Majar	odličen rodoljub, ali jako slab filolog.Blaž	A
Š 297, Iz Podgorjan v Rožju, zapisal Matija	Majar	(Slovenska Bčela 1851). P	C
skladu s splošnim razpoloženjem tudi Matija	Majar	rabi izraz narodno blago, a o njegovi samoniklosti	C
napeva merila derže." Podobno kot Janežič tudi	Majar	daje zgled za avtentično zapisovanje s primerom	C
knjigo med liste položiti kakoršne so izrasle."	Majar	v tej zvezi poudarja tudi nujnost za zbiranje	C
celovito in jasno pa ga je definiral Matija	Majar	Ziljski v proglasu Kaj Slovenci terjamo. (4	D
Ziljski v proglasu Kaj Slovenci terjamo. (4)	Majar	je pripadal sicer maloštevilnemu krogu t.i.	D
ni omejil le na nacionalne teme. Nasprotno,	Majar	je jasno izrazil misel, da je narodna emancipacija	D
narodni buditelji, vidnejši med njimi Matija	Majar,	Andrej Einspieler, Davorin Trstenjak, Božidar	D
nagrobni kamen, na katerem se zlati napis Matija	Majar	Ziljski, pod njim pa njegova misel -»Kar je	D
ki bo septembra v Tinjah. Bogoslovec Matija	Majar	Ziljski se je rodil leta 1809 v Vitenčah, v	D
Slovence in je izšla 1850. v Celovcu. Avtor Matija	Majar	je priobčil tudi poglavje Kako podučevati mladino	D
letih, vključno z onimi v zamejstvu (Matija	Majar	Ziljski, Andrej Einspieler, Joško Tischler,	D
narekovali ljudje liberalnih nazorov (Korošca Matija	Majar	Ziljski in Andrej Einspieler, Štajerca Davorin	D
Raje plavati na vso moč! Leta 1848 je Matija	Majar	zasnoval program Zedinjene Slovenije.V članku	D
seveda ne v tistih mejah, ki jih je imel v mislih	Majar;	in seveda predvsem ni zedinjena v sebi, navznoter	D
prišlo do dekabristične vstaje. 1848 Matija	Majar	je v listu Slovenija predstavil načrt o preureditvi	D
ton ljudje liberalnih nazorov (Korošca Matija	Majar	Ziljski in Andrej Einspieler, Štajerca Davorin	D
pridobila Benetke, Istro in Dalmacijo. 1848 Matija	Majar	je v listu Slovenija predstavil načrt o preureditvi	D
slovensko starožitnostjo v 19. stoletju Matija	Majar	Ziljski, Davorin Trstenjak, Ivan Navratil in	D
naboj je bil tokrat bistveno večji. Ko je Matija	Majar	pisal peticijo cesarju, je vanjo vključil tudi	D
Bleiweiss), nekateri drugi z navidezno slovenskimi (	Majar,	Dežman, Vraz) pa prehajajo med Srbe, Nemce,	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani