nova beseda iz Slovenije

leibniz (102)


tako prepričevalno zagovarjati kakor slavni      Leibniz,      bi bil najbrž tudi postal baron.Tako je živel  A
Recimo, kar zadeva Boga, imajo Descartes, Kant in      Leibniz      različne dokaze, ki se med seboj uničujejo.  A
združitev duše in telesa. Za razlago tega si je      Leibniz      izmislil harmonijo, Malebranche predeterminacijo  A
sta si v začetku 18. stoletja dopisovala tudi      Leibniz      in Samuel Clarke; slednji je zastopal Newtonovo  B
in substancialno) teorijo časa in prostora je      Leibniz      zagovarjal relacijsko teorijo časa in prostora  B
varianti že omenjala v zvezi z Ernstom Machom.      Leibniz      je izhajal iz dveh temeljnih načel, ki ju je  B
nerazločljivi, tj. če so vse njune lastnosti enake. (     Leibniz      je tu mislil predvsem na ”notranje“ oziroma  B
proizvede dveh povsem enakih delov snovi.“ [     Leibniz,      196] Enako kot za snov velja, mutatis mutandis  B
relacije med prostorskimi in časovnimi stvarmi.      Leibniz      je pisal Clarku: ”Kar se mene tiče, sem nič  B
red zaporedij.“ [prav tam, 165] In tudi ko      Leibniz      ugotavlja, ”po kakšni poti si ljudje oblikujejo  B
ničesar - razen samega Stvarnika - kot je menil      Leibniz,      saj ”izven stvari trenutki niso nič in ne obstajajo  B
relativnostni teoriji prostora-časa, manj pa je      Leibniz      moderen v svojem prepričanju, da je ”vsakršen  B
Janez. Torej je      Leibniz      predhodnik Einsteinove relativnostne teorije  B
dano“) - zato sledi, da je Čas absoluten. Toda      Leibniz      spodbija ta Clarkov sklep z ugovorom, da je  B
količine njihovih sprememb.“ [prav tam, 211]      Leibniz      je presenetljivo moderen pri pojmovanju odnosa  B
razumevanja odnosa med Bogom in svetom pa je, da      Leibniz      v svetu oziroma prostoru ne vidi božjega   B
nebesnimi telesi. Tako kot že Kartezij, je bil      Leibniz      ”plenist“, tj. zagovornik teze, da je ves prostor  B
Janez. Zakaj pa je potem      Leibniz      smatral gravitacijo za čudež? Bruno.   B
učinkuje na daljavo skozi prazen prostor.      Leibniz      je Clarku, ki je zagovarjal Newtona, ugovarjal  B
razložiti iz narave stvari.“ [prav tam, 181]      Leibniz      ni sprejemal misli, da neka fizična sila lahko  B
Janez. Kako pa si je      Leibniz      razlagal, da planeti vendarle krožijo okrog  B
Sonca in ne odletijo proč, v tangenti? Bruno.      Leibniz      glede tega vprašanja ni imel kake lastne teorije  B
Janez. Torej je imel      Leibniz      vendarle prav, ko je imel gravitacijo za čudežno  B
korespondence sem razbral, da sta bila Newton in      Leibniz      nasprotnih nazorov ne samo na področju fizike  B
vsem, po vsem kakor tudi nad vsem.“ [Clarke, v:      Leibniz,      164] In ko Leibniz očita Newtonu, da je gravitacij  B
[Clarke, v: Leibniz, 164] In ko      Leibniz      očita Newtonu, da je gravitacija nadnaravni  B
pred Leibnizevo korespondenco s Clarkom (in      Leibniz      je ”Splošno sholijo“ seveda poznal) - je bilo  B
odvisen od Časa in Prostora in ju potrebuje.“ [     Leibniz,      208] Nekaj strani pred koncem tega pisma pa  B
208] Nekaj strani pred koncem tega pisma pa      Leibniz      nasproti Newtonu še enkrat izrazi svoje prepričanje  B
razsežen, saj je Boga izenačil z Naravo - medtem ko      Leibniz      vztraja pri relacijski teoriji prostora in  B
razhajala dva velika duhova novega veka, Newton in      Leibniz,      še danes ni razrešena in še vedno posega globoko  B
so se filozofi vprašali tudi to - na primer      Leibniz,      ki je postavil in po svoji presoji tudi odgovoril  B
tem skušal povedati o času nekaj podobnega kot      Leibniz,      namreč da samega časa ni, ampak da so le stvari  B
oživi pojem ”monade“, ki ga je pozneje razvil      Leibniz      v Monadologiji - žal pa Leibniz niti ne omenja  B
pozneje razvil Leibniz v Monadologiji - žal pa      Leibniz      niti ne omenja Bruna, takrat še vedno zavitega  B
najboljšem od vseh možnih svetov“, kot je trdil      Leibniz;      Spinoza se gotovo ne bi strinjal s takšnim,  B
od vseh možnih svetov, kot je bil prepričan      Leibniz.     Stvarnik je transcendenten svojemu stvarstvu  B
prev. Bojan Vučko, Krtina, Ljubljana, 2000.      Leibniz,      Gottfried Wilhelm: ”Kontroverza med Leibnizom  B
Kontroverza med Leibnizom in Clarkom“ (1715-1716), v:      Leibniz,      Izbrani filozofski spisi, prev. Mirko Hribar  B
monizmom substance, ki jo je razvil Spinoza, je      Leibniz      skonstruiral sistem, ki po eni strani temelji  C
mnoštva reflektira v totaliteti dejanskosti.      Leibniz      izhaja iz individualne substance in iz mnoštva  C
seveda v drugem pomenu, kot ta izraz uporablja      Leibniz.     To je subjekt, potem ko je prestal subjektivno  C
delu [une certaine partie encore vivante]."      Leibniz      namreč metempsihozo nadomesti z metamorfozo  C
dušo in telesom sploh nikoli ne pride, se je      Leibniz      vnaprej izognil številnim nevšečnostim, ki prežijo  C
ki skozi celoten proces ohranja isto dušo, bi      Leibniz      potreboval bitje, ki bi bilo živo že pred rojstvom  C
Prepričanje, da rojstva v strogem pomenu besede ni,      Leibniz      podkrepi z mikroskopskimi opazovanji Malpighija  C
nenehno odlaga k morebitnemu koncu sveta. Zato      Leibniz      sklepa takole: "ker potemtakem ni nikakršnega  C
pa smo jo še pravočasno preprečili. Kar pa bi      Leibniz      dejansko moral pokazati, bi bila prav prisotnost  C
živi mrtveci. Tak zgled živih mrtvecev bi bil      Leibniz      nemara lahko našel v Spinozovi Etiki, in sicer  C
odsotnost smrti. Poglejmo še enkrat, kako postopa      Leibniz.      Leibniz poskuša odsotnost rojstva in smrti utemeljiti  C
smrti. Poglejmo še enkrat, kako postopa Leibniz.      Leibniz      poskuša odsotnost rojstva in smrti utemeljiti  C
medtem ko fetusov in trupel ni (tisto, kar      Leibniz      imenuje "truplo", se pravi tisto, kar poleg  C
je brez dvoma prispevalo tudi dejstvo, da je      Leibniz      - ki je, prepričan da "v naravi vse napreduje  C
tkivo samo zgornji del, spodnji pa odmre -,      Leibniz      z odgovorom seveda nima težav: "Kar zadeva insekta  C
izmed vseh možnih svetov. Enak obrazec, kot ga      Leibniz      razvije ob upravičevanju obstoja ene izmed treh  C
Institute of Mediaeval Studies, 1974. Elster, Jon.      Leibniz      et la formation de l'esprit capitaliste. Pariz  C
The Light of the Soul: Theories of Ideas in      Leibniz,      Malebranche and Descartes. Oxford: Clarendon  C
Pariz: Presses Universitaires de France, 1994.      Leibniz.      G. W. Discours de métaphysique et Correspondance  C
Kljub dejstvu da je filozof in zgodovinar      Leibniz      v svojem kronološkem sistemu Adama združil s  C
podobnim kandidatom, med katerimi sta bila tudi      Leibniz      in Hume, ponudili mesto knjižničarja, včasih  C
vajeni uporabljati, razen, ko to gospod von      Leibniz      tu in tam sam uporablja v metafiziki in psihologiji  C
življenja svojemu sinu, čeprav je bil Jupiter.      Leibniz      pravi, da si je v našem času ta sistem nujnosti  C
glede na idealno sfero prav pri Aristotelu.      Leibniz      in Hegel zaznamujeta čas, ko v svet reprezentacije  C
delne določitve tega polja. Nek problem, pravi      Leibniz,      "vsebuje pogoje, ki nujno vključujejo tudi   C
Lehmann, Hans Thies      Leibniz,      Gottfried Wilhelm Lemon, Ralph   C
Nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm      Leibniz      se je rodil 1. julija 1646 (umrl 14. novembra  D
naravoslovec, zgodovinar in politik Gottfried Wilhelm      Leibniz      se je rodil 1. julija 1646 v Leipzigu.Po študiju  D
povezovalna točka z univerzalnim (z Bogom).      Leibniz      je avtor načela o istovetnosti, o protislovju  D
narave in milosti, utemeljena v razumu (1714).      Leibniz,      ki je postavil izhodišča za moderno logiko,  D
evropske duhovne zgodovine. Gottfried Wilhelm      Leibniz      je 14. novembra 1716 umrl v Hannovru.Poslovil  D
Sonja Merljak Gottfried Wilhelm      Leibniz      Poslednji univerzalnež   D
pismopiscev v zgodovini je bil Gottfried Wilhelm      Leibniz      (1646-1716).Univerzalni učenjak jih je v življenju  D
ga je poslal pruskemu državnemu ministru, je      Leibniz      v povprečju vsak dan napisal več kot eno pismo  D
kubični meter. »To je le tretjina vsega, kar je      Leibniz      napisal za časa življenja,« piše v opisu eksponata  D
za časa življenja,« piše v opisu eksponata.      Leibniz      je napisal skupaj okoli 60 tisoč različnih spisov  D
profesor univerze v Hannovru, mestu, kjer je      Leibniz      preživel dobršen del življenja in kjer je tudi  D
knežji dvorni svetnik in upravitelj knjižnice je      Leibniz      potoval na Dunaj in v Rim, kjer si je prizadeval  D
ustanovljena Berlinska akademija znanosti in      Leibniz      je postal njen prvi predsednik.Petrograjska  D
je bil v tistem času glede tega bolj zaostal.      Leibniz      je skušal leta 1704 pri cesarju Leopoldu I.  D
ugledni predstavnik filozofskega optimizma je bil      Leibniz      prepričan, da je naš svet najboljši od vseh  D
Platon, Aristotel, Plotin, Avguštin, Descartes,      Leibniz,      Kant, Husserl ...) in astrofizike (Bruno, Newton  D
filozof, matematik in logik Gottfried Wilhelm      Leibniz      (1646 do 1716) je članom Kraljevske akademije  D
je čist, ne smrdi in ima smisel za humor.«      Leibniz      pravi: »Čim bolj se ravnamo po pameti, tem  D
možnih! Ime mu je bilo Gottfried Wilhelm von      Leibniz      (1646-1716), bil je filozof, matematik in še  D
programskim načinom razmišljanja nas svari že      Leibniz      češ, kako naj potem sploh razmišljamo o njunih  D
predmetih in slikarstvu. Učenjaki, kot sta bila      Leibniz      in Voltaire, so Kitajsko občudovali, zato so  D
spreminjanjem v volkodlake. Nemški filozof Gottfried      Leibniz      pa je to, sicer zelo priljubljeno delo, imel  D
ni odgovoren, denimo naravne nesreče. Filozof      Leibniz      je o tem razmišljal po strašanskem potresu,  D
ga je razvilo človeštvo, sta trdila Gottfried      Leibniz      in Immanuel Kant. Različnim avtorjem, tudi  D
semantični filozof Christian Wolff, in filozof G. W.      Leibniz.     Leta 1737 je bil na univerzi v Halleju imenovan  D
piedestal kot utemeljitelja nauka, ki ga je      Leibniz      pozneje poimenoval ΄»naravna teologija΄«.   D
sebe imenovali deisti - med njimi je izstopal      Leibniz      -, že od davnih časov imeli védenje o Bogu,  D
dokopala šele Isaac Newton in Gottfried Wilhelm      Leibniz      proti koncu šestdesetih let 17. stoletja.Do  D
njegov proračun znaša 1,4 milijarde evrov,      Leibniz      povezuje 86 institucij s 14.000 zaposlenimi  D
Vsoto ti ljudje vidijo v preblisku. »Filozof      Leibniz      povezuje številke in glasbo, ko pravi; užitek  D
Der Spiegel dokazovali tudi podatki inštituta      Leibniz      na skrajnem severu Nemčije, kjer so naprave  D
v intelektu, kar ne bi bilo prej v čutilih.«      Leibniz      pa je dodal: »Razen intelekta samega.«Po klasični  D
filozofov, kot so Platon, Aristotel, Descartes,      Leibniz,      Locke, Hume in Kant, ki so se filozofije lotevali  D
nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm      Leibniz      (umrl leta 1716), utemeljitelj integralnega  D
daljnega leta 1700 osnoval Gotfried Wilhelm      Leibniz.     Hkrati je akademija namenjena razpravi o vprašanjih  D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA