leibniz (102)

tako prepričevalno zagovarjati kakor slavni	Leibniz,	bi bil najbrž tudi postal baron.Tako je živel	A
Recimo, kar zadeva Boga, imajo Descartes, Kant in	Leibniz	različne dokaze, ki se med seboj uničujejo.	A
združitev duše in telesa. Za razlago tega si je	Leibniz	izmislil harmonijo, Malebranche predeterminacijo	A
sta si v začetku 18. stoletja dopisovala tudi	Leibniz	in Samuel Clarke; slednji je zastopal Newtonovo	B
in substancialno) teorijo časa in prostora je	Leibniz	zagovarjal relacijsko teorijo časa in prostora	B
varianti že omenjala v zvezi z Ernstom Machom.	Leibniz	je izhajal iz dveh temeljnih načel, ki ju je	B
nerazločljivi, tj. če so vse njune lastnosti enake. (	Leibniz	je tu mislil predvsem na ”notranje“ oziroma	B
proizvede dveh povsem enakih delov snovi.“ [	Leibniz,	196] Enako kot za snov velja, mutatis mutandis	B
relacije med prostorskimi in časovnimi stvarmi.	Leibniz	je pisal Clarku: ”Kar se mene tiče, sem nič	B
red zaporedij.“ [prav tam, 165] In tudi ko	Leibniz	ugotavlja, ”po kakšni poti si ljudje oblikujejo	B
ničesar - razen samega Stvarnika - kot je menil	Leibniz,	saj ”izven stvari trenutki niso nič in ne obstajajo	B
relativnostni teoriji prostora-časa, manj pa je	Leibniz	moderen v svojem prepričanju, da je ”vsakršen	B
Janez. Torej je	Leibniz	predhodnik Einsteinove relativnostne teorije	B
dano“) - zato sledi, da je Čas absoluten. Toda	Leibniz	spodbija ta Clarkov sklep z ugovorom, da je	B
količine njihovih sprememb.“ [prav tam, 211]	Leibniz	je presenetljivo moderen pri pojmovanju odnosa	B
razumevanja odnosa med Bogom in svetom pa je, da	Leibniz	v svetu oziroma prostoru ne vidi božjega	B
nebesnimi telesi. Tako kot že Kartezij, je bil	Leibniz	”plenist“, tj. zagovornik teze, da je ves prostor	B
Janez. Zakaj pa je potem	Leibniz	smatral gravitacijo za čudež? Bruno.	B
učinkuje na daljavo skozi prazen prostor.	Leibniz	je Clarku, ki je zagovarjal Newtona, ugovarjal	B
razložiti iz narave stvari.“ [prav tam, 181]	Leibniz	ni sprejemal misli, da neka fizična sila lahko	B
Janez. Kako pa si je	Leibniz	razlagal, da planeti vendarle krožijo okrog	B
Sonca in ne odletijo proč, v tangenti? Bruno.	Leibniz	glede tega vprašanja ni imel kake lastne teorije	B
Janez. Torej je imel	Leibniz	vendarle prav, ko je imel gravitacijo za čudežno	B
korespondence sem razbral, da sta bila Newton in	Leibniz	nasprotnih nazorov ne samo na področju fizike	B
vsem, po vsem kakor tudi nad vsem.“ [Clarke, v:	Leibniz,	164] In ko Leibniz očita Newtonu, da je gravitacij	B
[Clarke, v: Leibniz, 164] In ko	Leibniz	očita Newtonu, da je gravitacija nadnaravni	B
pred Leibnizevo korespondenco s Clarkom (in	Leibniz	je ”Splošno sholijo“ seveda poznal) - je bilo	B
odvisen od Časa in Prostora in ju potrebuje.“ [	Leibniz,	208] Nekaj strani pred koncem tega pisma pa	B
208] Nekaj strani pred koncem tega pisma pa	Leibniz	nasproti Newtonu še enkrat izrazi svoje prepričanje	B
razsežen, saj je Boga izenačil z Naravo - medtem ko	Leibniz	vztraja pri relacijski teoriji prostora in	B
razhajala dva velika duhova novega veka, Newton in	Leibniz,	še danes ni razrešena in še vedno posega globoko	B
so se filozofi vprašali tudi to - na primer	Leibniz,	ki je postavil in po svoji presoji tudi odgovoril	B
tem skušal povedati o času nekaj podobnega kot	Leibniz,	namreč da samega časa ni, ampak da so le stvari	B
oživi pojem ”monade“, ki ga je pozneje razvil	Leibniz	v Monadologiji - žal pa Leibniz niti ne omenja	B
pozneje razvil Leibniz v Monadologiji - žal pa	Leibniz	niti ne omenja Bruna, takrat še vedno zavitega	B
najboljšem od vseh možnih svetov“, kot je trdil	Leibniz;	Spinoza se gotovo ne bi strinjal s takšnim,	B
od vseh možnih svetov, kot je bil prepričan	Leibniz.	Stvarnik je transcendenten svojemu stvarstvu	B
prev. Bojan Vučko, Krtina, Ljubljana, 2000.	Leibniz,	Gottfried Wilhelm: ”Kontroverza med Leibnizom	B
Kontroverza med Leibnizom in Clarkom“ (1715-1716), v:	Leibniz,	Izbrani filozofski spisi, prev. Mirko Hribar	B
monizmom substance, ki jo je razvil Spinoza, je	Leibniz	skonstruiral sistem, ki po eni strani temelji	C
mnoštva reflektira v totaliteti dejanskosti.	Leibniz	izhaja iz individualne substance in iz mnoštva	C
seveda v drugem pomenu, kot ta izraz uporablja	Leibniz.	To je subjekt, potem ko je prestal subjektivno	C
delu [une certaine partie encore vivante]."	Leibniz	namreč metempsihozo nadomesti z metamorfozo	C
dušo in telesom sploh nikoli ne pride, se je	Leibniz	vnaprej izognil številnim nevšečnostim, ki prežijo	C
ki skozi celoten proces ohranja isto dušo, bi	Leibniz	potreboval bitje, ki bi bilo živo že pred rojstvom	C
Prepričanje, da rojstva v strogem pomenu besede ni,	Leibniz	podkrepi z mikroskopskimi opazovanji Malpighija	C
nenehno odlaga k morebitnemu koncu sveta. Zato	Leibniz	sklepa takole: "ker potemtakem ni nikakršnega	C
pa smo jo še pravočasno preprečili. Kar pa bi	Leibniz	dejansko moral pokazati, bi bila prav prisotnost	C
živi mrtveci. Tak zgled živih mrtvecev bi bil	Leibniz	nemara lahko našel v Spinozovi Etiki, in sicer	C
odsotnost smrti. Poglejmo še enkrat, kako postopa	Leibniz.	Leibniz poskuša odsotnost rojstva in smrti utemeljiti	C
smrti. Poglejmo še enkrat, kako postopa Leibniz.	Leibniz	poskuša odsotnost rojstva in smrti utemeljiti	C
medtem ko fetusov in trupel ni (tisto, kar	Leibniz	imenuje "truplo", se pravi tisto, kar poleg	C
je brez dvoma prispevalo tudi dejstvo, da je	Leibniz	- ki je, prepričan da "v naravi vse napreduje	C
tkivo samo zgornji del, spodnji pa odmre -,	Leibniz	z odgovorom seveda nima težav: "Kar zadeva insekta	C
izmed vseh možnih svetov. Enak obrazec, kot ga	Leibniz	razvije ob upravičevanju obstoja ene izmed treh	C
Institute of Mediaeval Studies, 1974. Elster, Jon.	Leibniz	et la formation de l'esprit capitaliste. Pariz	C
The Light of the Soul: Theories of Ideas in	Leibniz,	Malebranche and Descartes. Oxford: Clarendon	C
Pariz: Presses Universitaires de France, 1994.	Leibniz.	G. W. Discours de métaphysique et Correspondance	C
Kljub dejstvu da je filozof in zgodovinar	Leibniz	v svojem kronološkem sistemu Adama združil s	C
podobnim kandidatom, med katerimi sta bila tudi	Leibniz	in Hume, ponudili mesto knjižničarja, včasih	C
vajeni uporabljati, razen, ko to gospod von	Leibniz	tu in tam sam uporablja v metafiziki in psihologiji	C
življenja svojemu sinu, čeprav je bil Jupiter.	Leibniz	pravi, da si je v našem času ta sistem nujnosti	C
glede na idealno sfero prav pri Aristotelu.	Leibniz	in Hegel zaznamujeta čas, ko v svet reprezentacije	C
delne določitve tega polja. Nek problem, pravi	Leibniz,	"vsebuje pogoje, ki nujno vključujejo tudi	C
Lehmann, Hans Thies	Leibniz,	Gottfried Wilhelm Lemon, Ralph	C
Nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm	Leibniz	se je rodil 1. julija 1646 (umrl 14. novembra	D
naravoslovec, zgodovinar in politik Gottfried Wilhelm	Leibniz	se je rodil 1. julija 1646 v Leipzigu.Po študiju	D
povezovalna točka z univerzalnim (z Bogom).	Leibniz	je avtor načela o istovetnosti, o protislovju	D
narave in milosti, utemeljena v razumu (1714).	Leibniz,	ki je postavil izhodišča za moderno logiko,	D
evropske duhovne zgodovine. Gottfried Wilhelm	Leibniz	je 14. novembra 1716 umrl v Hannovru.Poslovil	D
Sonja Merljak Gottfried Wilhelm	Leibniz	Poslednji univerzalnež	D
pismopiscev v zgodovini je bil Gottfried Wilhelm	Leibniz	(1646-1716).Univerzalni učenjak jih je v življenju	D
ga je poslal pruskemu državnemu ministru, je	Leibniz	v povprečju vsak dan napisal več kot eno pismo	D
kubični meter. »To je le tretjina vsega, kar je	Leibniz	napisal za časa življenja,« piše v opisu eksponata	D
za časa življenja,« piše v opisu eksponata.	Leibniz	je napisal skupaj okoli 60 tisoč različnih spisov	D
profesor univerze v Hannovru, mestu, kjer je	Leibniz	preživel dobršen del življenja in kjer je tudi	D
knežji dvorni svetnik in upravitelj knjižnice je	Leibniz	potoval na Dunaj in v Rim, kjer si je prizadeval	D
ustanovljena Berlinska akademija znanosti in	Leibniz	je postal njen prvi predsednik.Petrograjska	D
je bil v tistem času glede tega bolj zaostal.	Leibniz	je skušal leta 1704 pri cesarju Leopoldu I.	D
ugledni predstavnik filozofskega optimizma je bil	Leibniz	prepričan, da je naš svet najboljši od vseh	D
Platon, Aristotel, Plotin, Avguštin, Descartes,	Leibniz,	Kant, Husserl ...) in astrofizike (Bruno, Newton	D
filozof, matematik in logik Gottfried Wilhelm	Leibniz	(1646 do 1716) je članom Kraljevske akademije	D
je čist, ne smrdi in ima smisel za humor.«	Leibniz	pravi: »Čim bolj se ravnamo po pameti, tem	D
možnih! Ime mu je bilo Gottfried Wilhelm von	Leibniz	(1646-1716), bil je filozof, matematik in še	D
programskim načinom razmišljanja nas svari že	Leibniz	češ, kako naj potem sploh razmišljamo o njunih	D
predmetih in slikarstvu. Učenjaki, kot sta bila	Leibniz	in Voltaire, so Kitajsko občudovali, zato so	D
spreminjanjem v volkodlake. Nemški filozof Gottfried	Leibniz	pa je to, sicer zelo priljubljeno delo, imel	D
ni odgovoren, denimo naravne nesreče. Filozof	Leibniz	je o tem razmišljal po strašanskem potresu,	D
ga je razvilo človeštvo, sta trdila Gottfried	Leibniz	in Immanuel Kant. Različnim avtorjem, tudi	D
semantični filozof Christian Wolff, in filozof G. W.	Leibniz.	Leta 1737 je bil na univerzi v Halleju imenovan	D
piedestal kot utemeljitelja nauka, ki ga je	Leibniz	pozneje poimenoval ΄»naravna teologija΄«.	D
sebe imenovali deisti - med njimi je izstopal	Leibniz	-, že od davnih časov imeli védenje o Bogu,	D
dokopala šele Isaac Newton in Gottfried Wilhelm	Leibniz	proti koncu šestdesetih let 17. stoletja.Do	D
njegov proračun znaša 1,4 milijarde evrov,	Leibniz	povezuje 86 institucij s 14.000 zaposlenimi	D
Vsoto ti ljudje vidijo v preblisku. »Filozof	Leibniz	povezuje številke in glasbo, ko pravi; užitek	D
Der Spiegel dokazovali tudi podatki inštituta	Leibniz	na skrajnem severu Nemčije, kjer so naprave	D
v intelektu, kar ne bi bilo prej v čutilih.«	Leibniz	pa je dodal: »Razen intelekta samega.«Po klasični	D
filozofov, kot so Platon, Aristotel, Descartes,	Leibniz,	Locke, Hume in Kant, ki so se filozofije lotevali	D
nemški filozof in matematik Gottfried Wilhelm	Leibniz	(umrl leta 1716), utemeljitelj integralnega	D
daljnega leta 1700 osnoval Gotfried Wilhelm	Leibniz.	Hkrati je akademija namenjena razpravi o vprašanjih	D

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani