koseski (94)

drže. Prešeren je sicer sam na sebi Prešeren in	Koseski	Koseski; ampak kaj je naredila kritika prej	A
Prešeren je sicer sam na sebi Prešeren in Koseski	Koseski;	ampak kaj je naredila kritika prej, kaj pozneje	A
lizuna zvine, da zamrdne sin krtine«, kakor pravi	Koseski,	in mu je le pritrditi. Zamolčati ne morem, da	A
Prašala me je s spoštljivo radovednostjo, če so	Koseski,	Pavlina Pajkova, Medved in Hribar v resnici	A
... Škoda! Napravimo torej: ‚	Koseski	in žensko vprašanje‘ ...“ Prekinil sem jo tako	A
Ramler žení, Disraeli nedosežen romanopisec in	Koseski	prvak slovenskih pesnikov.“ ”Slaba tolažba	A
je Goethe, kdo Disraeli in kdo Thackeray, kdo	Koseski	in kdo Prešeren?Povej mi, kje je poklicanost	A
dobiček in veliko plačilo za vse trpljenje;	Koseski	je mrtev, vi pa ste zmagali;vse drugo je brez	A
Proklete duše, kaj pa se vtikate v mojo besedo!	Koseski	ali Prešeren - beračija je beračija!Saj se nismo	A
najboljša. Soneta bi bil morda vesel Jovan Vesel	Koseski.	Petrarka pa bi ga vrgel v smeti.	A
domačemu viteški roj, protivnemu ‒ groza viharja.	Koseski	Mladi Jurček Kozjak je stal z očetom pod košato	A
katere slovnice se je učil slovenščine pesnik	Koseski?	Spodobno pogostiti vas tudi ne morem; prostora	A
podobe raja. ‒ Želel sem si tedaj, da bi bil naš	Koseski	moj ožji bohinjski rojak.Vsekakor bi bil, prevzet	A
dal po svoji rojstveni vasi pisateljsko ime	Koseski	in je priobčeval svoje pesmi v »Novicah«.	A
nekaj predrugačil in polepšal. Od konca mi	Koseski	ni ugajal, kajti je rabil baš on največ meni	A
lagoglasen! Pravo naravo in bistvo mu je odkril šele	Koseski.	«Kaka nova Veselova pesem se ni brala samo enkrat	A
podoknico. Trdili so javno in povse resno, da	Koseski	ne zna niti slovenski, pa ga razglašajo bedaki	A
sodobniki, ki so umetnost gradili v foteljih kot	Koseski,	Salieri in podobni. Poznamo tudi velike ustvarjalce	B
rečeno slovenska inteligenca, protopenati Smole,	Koseski,	Metelko, Langus, Kastelic, Prešeren et con sortes	D
noče razumeti. In čeprav je, priznajmo, J. V.	Koseski	sicer »zagrešil« kar nekaj krepkih tudi na račun	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl leta 1884). 1888 Rodil se je francoski	D
vse, kar za silo ustreza zunanjim določilom -	Koseski	prav tako kot Prešeren, Žmitek nič manj od Groharja	D
kar ni škodilo poeziji, pa tudi ne politiki.	Koseski	je pisal politične pesmi, kar je koristilo politiki	D
na domače gredice« presajali še Jovan Vesel	Koseski	(Byron, Dante, prevod dela Iliade), Ivan Vesel	D
1818 v nemškem Laibacher Wochenblattu priobčil	Koseski.	Sonet je imel naslov Potažba in tudi Koseskemu	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl 1884). 1909 Nemški kemik Fritz Hofmann	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl 1884). 1913 Rodil se je legendarni ameriški	D
Medtem ko se po široki cesti v limuzini vozi	Koseski.	A na vrhu zaman ponuja Koseski roko Prešernu	D
limuzini vozi Koseski. A na vrhu zaman ponuja	Koseski	roko Prešernu.To ni ista gora.	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl 1884). 1876 Umrl je v Ljubljani rojeni	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl 1884). 1876 Umrl je v Ljubljani rojeni	D
Naš največji narodni buditelj je bil klasicist	Koseski,	ravbarske pa mu je držal novičar Bleiweiss.	D
mu je držal novičar Bleiweiss. Jovan Vesel	Koseski	(1798-1884) je zbudil s svojimi rodoljubnimi	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl 1884). 1871 Umrl je portugalski pesnik	D
predsedoval mu je finančnik in pesnik - Jovan Vesel	Koseski.	Več cerkva pod eno streho	D
1798 Rodil se je slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski	(umrl l. 1884). 1876 Umrl je v Ljubljani rojeni	D
objavljen prvi slovenski sonet, ki ga je napisal	Koseski,	do srečanja s Čopom, ki ga je usmeril v bolj	D
v patriotsko fazo, ko mu je položaj prevzel	Koseski	...Potem gre predstava v Prešernovo posmrtno fazo	D
položaja in Slovencev v habsburški monarhiji je	Koseski	nakazal državotvorno smer razvoja slovenskega	D
Prevod Uroša Mozetiča. Fenomeni Jovan Vesel	Koseski	Tudi v devetnajstem stoletju so žagali	D
S temi besedami je Jovan (Janez, Ivan) Vesel	Koseski	(1798-1884) opisal, kako je po nekaj začetnih	D
ko Prešeren, pesnik, »labod«, ki ga je tudi	Koseski	visoko cenil, že dolgo uživa zasluženo hvalo	D
visoko cenil, že dolgo uživa zasluženo hvalo, je	Koseski,	njegov sopotnik, »orel«, tako rekoč odšel iz	D
je bil verjetno zaslužen prav jezik, ki ga je	Koseski	uporabljal v svojih pesmih.Medtem ko je Prešeren	D
umetniško, obenem pa je zavrnila očitke, da si je	Koseski	v svojih izvirnih pesmih do leta 1852 določene	D
izmišljal sam. Domala vse besede, ki jih je	Koseski	rabil v svojih izvirnih pesmih, so bile namreč	D
slabega pol odstotka besed, ki jih je rabil	Koseski,	označimo kot takšne, ki tudi sicer niso bile	D
Prešernovih Poezij) beremo tole oceno: »Prešerin in	Koseski	sta dve svitli zvezdi na obnebju slovenskega	D
bi ga smeli pesnika ljubezni imenovati. -	Koseski	je enak bistrovidnemu orlu, kterimu je osoda	D
poezijah le samiga sebe bolj ogledovati da, ko se	Koseski	bolj po občinstvu premiče.Pa bodi si vsakimu	D
Prešeren vsebinsko neprimerljivo boljši, je	Koseski	bolje služil za vsakdanjo rabo, vrh tega pa	D
lagoglasen! Pravo naravo in bistvo mu je odkril šele	Koseski.	'Kaka nova Veselova pesem se ni brala samo enkrat	D
obrnila proti sicer vselej skromnemu Koseskemu.	Koseski	se je znašel na tnalu kritike prav zaradi Prešerna	D
Prešeren je bil do tedaj preveč zapostavljen,	Koseski	pa preveč izpostavljen.Josip Stritar, Josip	D
zapisal: »Koseskega bomo žagali naslednje leto!«	Koseski	jim je delo po spletu okoliščin olajšal kar	D
tuliti kot severni veter Jovan (Janez) Vesel	Koseski,	1818; kritični prepis Kozma Ahačič Prešernov	D
Prešerna. Še posebej si želim, da bi Jovan Vesel	Koseski	dobil v narodni zavesti mesto, ki mu gre.S svojimi	D
Koseskega v NUK. Lepo izhodišče: Prešeren in	Koseski	skupaj, čisto protislovje ... Kdaj ste se začeli	D
Ampak ne v večini. Uradna kultura je	Koseski.	Umetnik je bil Prešeren.	D
nedvomno za Slovenijo), sicer pa 1844 (Ivan Vesel	Koseski	v pesmi cesarju Ferdinandu Pervimu v Bleiweisovih	D
hrvaške straže«. Za današnjo rabo je primeren	Koseski,	ki poziva na bojišče, kjer si bomo obranili	D
pesnikih iz preteklega stoletja. Ali je bil	Koseski	res tak nenadarjen tepec in Prešeren tako nenadkriljiv	D
tukajšnje sporočilo: tudi prešeren je nekolikanj	koseski,	kot je tudi koseski vsaj malce prešeren.A naj	D
prešeren je nekolikanj koseski, kot je tudi	koseski	vsaj malce prešeren.A naj vendarle še izrecno	D
ocenljiva? Kot zelo dobro vidimo iz primerov	Koseski	in Prešeren, je sodba sodobnega javnega mnenja	D
tudi sebe samega. To nam je vedel povedati že	Koseski!	Bolj kot vse to pa je iz ravnanja naših političnih	D
tudi Bleiweis, Luka Jeran, Davorin Matjašič in	Koseski.	Društvo je bilo uradno potrjeno leta 1853.	D
bi rekla. Skorajda si upam trditi, da je bil	Koseski	v primerjavi z vami pravi fičfirič.Hvala.	G
letih. Kot vemo, v tisti pesmi, ki jo je napisal	Koseski	v čast cesarju Francu.V tem že omenja, da ga	G
je to vlogo opravljal njegov pesniški rival	Koseski.	Šele 20 let po smrti, ko je Josip Stritar Prešerna	G
kolektivnih, nacionalnih, patriotskih tem, tu te pa	Koseski	prekaša, boš moral še nekaj napraviti, če se	G
Danes pa Koseskega pozabljamo.	Koseski	je črna ovca. Zdaj niti ne več.	G
priznati, da je ta sintaksa podobna tisti, ki jo je	Koseski	uporabljal in na podlagi katere Koseskega zdaj	G
podlagi katere Koseskega zdaj tlačimo dol. Češ,	Koseski	ni znal pisat.Ker si grdo pisal, normalno, da	G
časa sta bila v igri, ne vem, ste vi razložili,	Koseski	pa Prešeren, kot neka tekmeca.Nikoli Čop pa	G
Nikoli Čop pa Prešeren, recimo, ni bilo variante,	Koseski	pa Prešeren pač. V nekem času pod Bleiweisom	G
češ, saj ne rabimo samo Prešerna, tukaj je še	Koseski	čisto zabavna figura, samo to se ni posrečilo	G
oče je bil znani slovenski pesnik Jovan Vesel	Koseski.	Pavel in Julija sta se leta 1855 poročila v	P
včerajšnji dan pred 210 leti se je rodil Jovan Vesel	Koseski,	ustvarjalec, ki so ga imeli, ko je še živel	P
se je ‐ kot se imenuje uradno ‐ Jovan Vesel	Koseski	rodil v Spodnjih Kosezah.Ker pa je na slovenskih	P
njegov krog sta ga povzdigovala nad Prešerna.	Koseski	je o sebi mislil bolj skromno.Leta 1847 je priznal	P
oblik ‐ tudi soneta.« Ob prvem sonetu se je	Koseski	zapisal za večno v zgodovino s številnimi narodnoprebudnimi	P
prostoru v resnici delovala kot eksplozija.	Koseski	je pred začudenimi in strmečimi bralci na novo	P
Ilirijo razglasil za prednico Slovenije, je šel	Koseski	še korak dlje in, kot pravi Fran Levec, bralcem	P
tako na jezikovni kot duhovni ravni. Psevdonim	Koseski,	ki je nastal na začetku drugega obdobja njegovega	P
sonetu iz leta 1818 Mauko piše: »Janez Vesel	Koseski	je s tem dokazal, kar je bilo potrebno dokazati	P
od glavnih misli pesnika Marijana Mauka: »	Koseski	s svojim opusom prevodov in pesmi povzdigne	P
Ivan Sivec	Koseski	je bil na začetku še Ivan, pisal pa se je Vesel	P
za življenja. (Za to sta pri nas dober primer	Koseski	ali Podbevšek.)Menda sta tu bolj pomembna dramatično	P
donijo«, kot je zanosno zapel že naš veliki	Koseski.	Boste videli, ta nas še čaka, samo da ga Zver	P
ta nas še čaka, samo da ga Zver v roke dobi!	Koseski	kot prvi znanilec pravih domovinskih čustev	P
romantično načelo iskrenosti in avtentičnosti.	Koseski	je v Bleiweisovem zlatem času veljal za paradnega	P
okoli katerih se razvija slovenska literatura:	Koseski	kot orel, ki leti k soncu in krepi narod in	P
ljubezenska poezija. Za Trdino sta Prešeren in	Koseski	enakovredna in vsak skrbi za del narodovih potreb	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani