Zdaj govoré le o gospodinu Radiću in jim žaré oči in izprašujejo, kaj je novega, in ležé na tleh in na glas beró novine. Zdi se mi, pot izpod postelje je bila prava pot, gospodine Radiću ni mogel boljše ubrati v srca mladine in nepokvarjenega naroda in je le bleda zavist, ki »lizuna zvine, da zamrdne sin krtine«, kakor pravi Koseski, in mu je le pritrditi. Zamolčati ne morem, da je bilo naši deci jako žal, da gospodine Radiću in dobil tamburice, kakor si jo je želel, da ga spremi v tužne zapore.