nova beseda iz Slovenije
tečajev velike politične tvorbe in pojave. | Konstantinopel | je padel, kakor slikovito poroča Stefan Zweig | B |
temveč za nadaljevalce tradicije starega Rima. | Konstantinopel, | katerega začetki segajo v leto 324 (zrasel je | C |
želeli pridobiti dobro »višjo izobrazbo«, nujno v | Konstantinopel. | V tem delu bivšega cesarstva se namreč ni ohranjala | C |
Ioánnes Kananós) je na primer opisal napad na | Konstantinopel | (1422), Johannes Anagnost (Ioánnes Anagnóstes | C |
Prefekta z enakimi pooblastili je imel tudi | Konstantinopel. | [748] Veje znanja, ki jih potrebuje pravilno | C |
Leta 330 je prestolnica dobila novo ime -- | Konstantinopel. | Po smrti cesarja Teodozija leta 395 je bilo rimsko | C |
latinskih križarjev leta 1204. V zadnjem obdobju je | Konstantinopel | leta 1261 ponovno postal grški, pod dinastijo | C |
kjer se opira na Hermogenove slogovne pojme. | Konstantinopel | je dominiral kot središče bizantinske kulture | C |
Barbo, vrnil na papeški dvor. Leta 1453 je padel | Konstantinopel, | kar je v Trapezuntskem znova zbudilo upanje | C |
dejavnostim. V letih 1465--66 je naskrivaj obiskal | Konstantinopel, | toda sultana mu ni uspelo videti, še manj pa | C |
Speck, Paul, Die kaiserliche Universität von | Konstantinopel, | Beck, München 1974. Spengel, Leonard, ur., Rhetores | C |
Konstantin Veliki, | Konstantinopel, | patriarhalna šola v,; "Univerza" v, | C |
del oziroma do selitve prestolnice iz Rima v | Konstantinopel | (Carigrad, prej imenovan Bizanc) v 4. stoletju | D |
ki sta mu vladala dva cesarja, je leta 395 | Konstantinopel, | ko so Italijo in Rim začeli resno ogrožati t | D |
osvobajanja Svete dežele pred muslimani preusmerili na | Konstantinopel | in oplenili mesto, v katerem je bilo za krajši | D |
nepremoščen. Leta 1453 so Turki osvojili oslabljeni | Konstantinopel | in za dolga stoletja zasedli skoraj celotno | D |
A. nima, in samo to središče - zgodovinski | Konstantinopel | na nosorogu podobnem rtu, in na drugi strani | D |
zelo so Zahodnjaki od leta 1453 naprej opevali | Konstantinopel. | Nekaj je moralo biti drugače. | D |
Slovanov preko Perzijcev do Turkov. Byron je | Konstantinopel | označil kot mešanico treh svetov: grškega, latinskega | D |
se tako izognili verigi in vdrli v oslabljeni | Konstantinopel. | Novica o tem, da je Mehmed II. na belem konju | D |
Faith (Osvajalec), ki je leta 1453 osvojil | Konstantinopel | in uničil tisočletno bizantinsko cesarstvo. | D |
Dogodki na današnji dan: 330 | Konstantinopel | (Carigrad, Istanbul), edino mesto, ki leži na | D |
ko so katoliški križarji izropali in porušili | Konstantinopel, | ko so vladali Franki in tudi zato, ker se uniatska | D |
požigalcev, tisti, ki so izropali in uničili | Konstantinopel, | na tron bizantinskega patriarha pa postavili | D |
črnomorske flote je v 48 urah uspelo doseči takratni | Konstantinopel, | glavno mesto sultana ob Bosporju.Naj so ga namerno | D |
v Palestini, temveč so poleg tega opustošile | Konstantinopel | (1204) in na poti v Sveto deželo ubijale Jude | D |
nestorijanski menihi pretihotapili sviloprejko v | Konstantinopel, | s čimer so trgovini z vzhodom postavili nove | D |
Manjkale so tudi Skandinavija, Slovani, Grčija in | Konstantinopel. | Karlovega cesarstva niti ne bi mogli imenovati | D |
(umrl leta 337), ki je 330. naredil Bizanc ( | Konstantinopel) | za novo prestolnico rimskega cesarstva. Posledica | D |
zahodnih krščanskih bratov leta 1204 opustošila | Konstantinopel, | do sedanjih, ko pravoslavci obtožujejo Vatikan | D |
pomikalo proti Bosporju. Rim je bil rešen. | Konstantinopel | je padel.Že štirikrat so vojske kalifata iz | D |
uresničil leta 1453, antično mesto Bizanc, pozneje | Konstantinopel, | pa je dobilo novo ime: Istanbul.In novega vladarja | D |
njihovo domovino. Zadostoval mu je Jeruzalem. | Konstantinopel | je zadovoljil Mehmeda II. V 15. in 16. stoletju | D |
in političnemu razcvetu mesta, saj sta bila | Konstantinopel | in Solun s svojimi sto tisoč prebivalci edini | D |
nasledniki rimske državne ideje. »Drugi Rim« - | Konstantinopel | - je bil do evropskega srednjega veka najpomembnejše | D |
mesto na Bosporju, ter ga po sebi preimenoval v | Konstantinopel. | Kulturno je mesto pripadalo grško-rimskemu | D |
A miru je bilo kmalu konec. | Konstantinopel | je bil z okrog 300.000 prebivalci za srednjeveško | D |
polovice 15. stoletja skrčil le še na mesto | Konstantinopel | z okolico.Zadnji udarec mu je zadal sultan Mohamed | D |
so turški vojaki vdrli v mesto in krščanski | Konstantinopel | je padel. Dogodki na današnji dan: | D |
novi papež Hadrijan II. obsodil Fotija in v | Konstantinopel | poslal legate, da so od Grkov zahtevali podreditev | D |
del pesmi iz petdesetih let: Istanbul je bil | Konstantinopel | / Zdaj je Istanbul in ne Konstantinopel / Že | D |
bil Konstantinopel / Zdaj je Istanbul in ne | Konstantinopel | / Že dolgo je tega ...Prav tako je dojemljiva | D |
862 je velikomoravski knez Rastislav prosil | Konstantinopel | za misijonarje, ki bi širili krščanstvo po njegovi | D |
metropolam vzhodnega Sredozemlja, kot so Solun, | Konstantinopel, | Bejrut in Aleksandrija.A v nasprotju z njimi | D |
sprva namenjeni v Egipt, so osvojili in oplenili | Konstantinopel | in na ozemlju Bizantinske države ustanovili | D |
predstavlja 17-milijonsko mesto ob Bosporju, nekdanji | Konstantinopel, | Carigrad in Bizanc, današnji Istanbul.Naslov | D |
Dogodki na današnji dan: 1453 Turki so osvojili | Konstantinopel | in ga preimenovali v Istambul. 1830 V Mengšu | D |
četrte križarske vojne, ko so križarji oplenili » | Konstantinopel, | najkulturnejše krščansko mesto, in zagotovili | D |
novi papež Hadrijan II. obsodil Fotija in v | Konstantinopel | poslal legate, ki so od Grkov zahtevali podreditev | D |
sprva namenjeni v Egipt, so osvojili in oplenili | Konstantinopel | in na ozemlju bizantinske države ustanovili | D |
pretrga s staro navado. Leta 1453 so namreč | Konstantinopel | zavzeli Turki in trgovina z začimbami iz Azije | D |
Dogodki na današnji dan: 1453 Turki so osvojili | Konstantinopel | in ga preimenovali v Istanbul. 1830 V Mengšu | D |
Čeprav so leta 1453 Otomani zasedli tedanji | Konstantinopel, | je v mestu ostalo veliko Grkov, ki so imeli | D |
Osvajalec. Osvojil je | Konstantinopel | ter ozemlja na Balkanu in v Anatoliji, ki so | D |
bil najverjetneje najprej poimenovan Carigrad ( | Konstantinopel) | .Rimski cesar Konstantin Veliki je staro bosporsko | D |
Dogodki na današnji dan: 1453 Turki so osvojili | Konstantinopel | in ga preimenovali v Istanbul. 1716 Rodil | D |
bližnjevzhodne nevernike, poslali nad bogat krščanski | Konstantinopel. | Vnovični trk obeh kultur je vplival na italijansko | D |
to je reminiscenca, da je bil Bizanc, pozneje | Konstantinopel, | prestolnica krščanstva.Njen način razmišljanja | D |
brati z vzhoda papež Benedikt XVI. ni prišel v | Konstantinopel | iz časov, ko je bil središče sveta in mogočnega | D |
celiti pred štiridesetimi leti, ko sta Rim in | Konstantinopel | preklicala medsebojno izobčenje in stopila na | D |
turški sultan Mohamed II. Osvajalec; zasedel je | Konstantinopel | ter ozemlja na Balkanu in v Anatoliji, ki so | D |
turški sultan Mohamed II. Osvajalec; zasedel je | Konstantinopel | ter ozemlja na Balkanu in v Anatoliji, ki so | D |
Dogodki na današnji dan: 1453 Turki so osvojili | Konstantinopel | in ga preimenovali v Istanbul. 1500 Umrl je | D |
nevernikov sploh niso videli, pač pa so opustošili | Konstantinopel | in tako utrli pot njegovemu dokončnemu padcu | D |
je izgubila pomen že pol leta pozneje, ko so | Konstantinopel | zasedli Turki. Dogodki na današnji dan: | D |
Mehmed Osvajalec na čelu velike vojske zasedel | Konstantinopel, | središče Bizanca in vzhodnega krščanstva. Balkanske | D |
Osvajalec. Osvojil je | Konstantinopel | ter ozemlja na Balkanu in v Anatoliji, ki so | D |
nikoli uspelo umiriti. Turki so leta 1453 zavzeli | Konstantinopel | in napredovali proti zahodu, ne da bi se jim | D |
dobilo le novega imena, ampak tudi novo vlogo: | Konstantinopel | je postal center pravoslavne vere in Vzhodnega | D |
hisari Trdnjavi, ki sta dobesedno »zadavili« | Konstantinopel | Ključ Konstantinopla je ležal v Bosporski | D |
Galipolija prodrli tudi v Evropo. Mogočno mesto | Konstantinopel, | nosilec ključa pomembne ožine na skrajnem jugu | D |
preoblikoval v novo prestolnico, v po njem imenovani | Konstantinopel, | do leta 1453, ko je cesarstvo v zgodovino dokončno | D |
Dogodki na današnji dan: 1453 Turki so osvojili | Konstantinopel | in ga preimenovali v Istanbul. 1500 Umrl je | D |
v boju proti Turkom, ki so leta 1453 zasedli | Konstantinopel | (Carigrad) in se od tod usmerili proti Evropi | D |
povzdignil v državno vero in leta 330 izbral Bizanc ( | Konstantinopel) | za svojo prestolnico (umrl leta 337). 1861 | D |
, ki je postala veliki arhitekturni zgled. | Konstantinopel | je bil za Turke pomemben političen in simboličen | D |
cesarstva in preselitve njegovega vzhodnega dela v | Konstantinopel. | Pojem se v dokajšnji meri, zlasti v slabšalnem | D |
oplenijo. Po treh katastrofalnih požarih se je nad | Konstantinopel | zgrnila množica vandalskih in krvoločnih bojevnikov | D |
Dogodki na današnji dan: 330 | Konstantinopel | (Carigrad, Istanbul), edino mesto, ki leži na | D |
na biotehniški fakulteti v Ljubljani. Nekoč | Konstantinopel | ali »drugi Rim«, danes Istanbul, je bil v zgodovini | D |
renesansi, štirideset let zatem, ko je padel | Konstantinopel. | Amerika, ki je pokazala, da je po Rimljanih | D |
družina in 12. dan, ko so odpotovali na pot v | Konstantinopel. | Baha ' i nimajo duhovščine in predpisanih obredov | G |
pomembnih del o teologiji. Nasilno izseljen v | Konstantinopel. | Ivan Bunin (1855‐1953), pisatelj, dobitnik | P |
Bizantinsko cesarstvo. Nekdanji Bizanc ali | Konstantinopel, | po slovansko Carigrad, je leta 1453 postal Istanbul | P |
so namreč dobro obvladali v Bizancu, ko pa je | Konstantinopel | padel v roke nevernikov, je bilo dobav konec | P |
Svet ob Bosporju | Konstantinopel. | Istanbul. Carigrad.Toliko imen za eno samo lepoto | P |
trgovce iz daljnih dežel, kot sta Škotska in | Konstantinopel. | Uradi za menjavo so bili polno zaposleni z menjavo | P |
Mesto, ki ga iz zgodovine poznamo tudi kot | Konstantinopel, | Carigrad ali Bizanc, je razpeto med Vzhodom | P |
razdelitve rimskega imperija, le da bosta Rim in | Konstantinopel | zamenjala Washington in Bruselj. n Zemljevid | P |
odposlanec zahodnega cesarja, ki je prišel v | Konstantinopel, | kjer so ga dolgo zadrževali, cesar ga ni izpustil | P |
novembra vrne obisk v Istanbulu. Potovanje v » | Konstantinopel | in Novi Rim« - kot se glasi cerkveni naziv Istanbula | P |
ko je otomanski sultan Bajazid I. obkolil | Konstantinopel. | Politična situacija in petletno obleganje sta | P |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |