kobilca (81)

zaželenih avtorjev nima. Med klasiki so to zagotovo	Kobilca,	Pilon, Kralj, med še živečimi avtorji bi težko	D
je nastala vrzel v obravnavanju te teme.	Kobilca	in Sternen sta imela v Ljubljani probleme s	D
slikanimi akti, ker ni bilo institucionalne podpore.	Kobilca	na primer govori o sproščenem ateljejskem življenju	D
Marijan Zlobec Ivana	Kobilca	- Valvasorjeva soba na Bogenšperku, risba, Dom	D
stoletja zaprta vrata umetnostnih akademij. Ivana	Kobilca	je z nadarjenostjo in vztrajnostjo, ki jo je	D
Henrija Gervexa krajši čas izpopolnjevala tudi	Kobilca,	nato se je učila sama. Žensko slikarstvo se	D
malo slikati« (o tem je pisala tudi Ivana v	Kobilca	v pismu sestri), so višale cene in oteževale	D
bolj vezani in kjer se je izobraževala tudi	Kobilca,	je veter sprememb zavel pozneje: do leta 1914	D
Slovenija se klanja Ljubljani - Znana slika Ivane	Kobilca	iz leta 1903 (olje na platnu, 150 x 270 cm,	D
Bevkov Lukec, Suhadolčanov Košarkar in Ivana	Kobilca	po zaslugi Naklancev postajajo znani v Evropi	D
vidnejših slovenskih likovnih umetnikov (npr. I.	Kobilca,	F.Vesel, M.	D
bi nedvomno pozorneje črkoval priimek Ivane	Kobilca,	skrbneje preveril, ali je datacija nastanka	D
ne bo mogel mimo teh umetnin. Na sliki: Ivana	Kobilca,	Portret mladenke, 1895. M. Z. Konferenca o	D
letoma 1920 in 1926 ga je portretirala Ivana	Kobilca)	.Predvideni stroški sanacije Turjaške palače	D
prihodnje leto pokazali v dokumentarcu Ivana	Kobilca,	ministrstvo za kulturo in Narodna galerija pa	D
1861 Rodila se je slovenska slikarka Ivana	Kobilca	(umrla 1926). 1909 Malo pred 79. rojstnim	D
ob 19.30. Grad Slovenska Bistrica - Ivana	Kobilca	in Ferdo Vesel Realista v grajskih prostorih	D
zakladnice slovenske likovne umetnosti: Ivana	Kobilca	in Ferdo Vesel. Bistriški grad je bil leta	D
boemski svet umetnikov sta vstopila tudi Ivana	Kobilca	leta 1881 in Ferdo Vesel leta 1884, saj jima	D
zakladnice slovenske likovne umetnosti: Ivana	Kobilca	in Ferdo Vesel v Bistriškem gradu na Grajski	D
1861 Rodila se je slovenska slikarka Ivana	Kobilca	(umrla 1926). 1899 Rodil se je ameriški raziskova	D
dopolnjen predlog bo sprejemala vlada. P. B. Ivana	Kobilca	za praznik Rogaška Slatina -	D
počastili tudi z odprtjem razstave del Ivane	Kobilca.	Pripravil jo je dr. Ferdinand Šerbelj, kustos	D
pletenje cvetlične girlande za otroke, Ivana	Kobilca	in Poletje, do 13.00.Projekcija gostujoče julijske	D
Dragotin Kette, Janko Kersnik, Josip Jurčič, Ivana	Kobilca,	France Prešeren ... Razgibano slovensko krajino	D
Dragotin Kette, Janko Kersnik, Josip Jurčič, Ivana	Kobilca,	France Prešeren ... Razgibano slovensko krajino	D
drugih arhitektih, slikarjih, tudi kdo je Ivana	Kobilca,	ki je na bankovcu.Enako velja pri glasbeni vzgoji	D
predsednica KUD Tabor Podbrezje Nataša Kne Leben.	Kobilca	je bila prva akademsko izobražena slovenska	D
in sicer ob sliki Marije Device, ko bo Ivana	Kobilca	skozi glas Nataše Kne Leben spregovori o sebi	D
1861 Rodila se je slovenska slikarka Ivana	Kobilca	(umrla 1926). 1910 Novozelandski fizik Ernest	D
vendarle ni obstajala samo, resda enkratna, Ivana	Kobilca,	ampak še cela vrsta drugih, za svoj čas obetavnih	D
1861 Rodila se je slovenska slikarka Ivana	Kobilca	(umrla 1926). 1899 Rodil se je ameriški raziskova	D
Pariška bohema 1889-1895 Ivana	Kobilca	v očeh sodobnice ‘	D
nenavadnim krogom ljudi za daljši čas prekine Ivana	Kobilca,	ki v knjigi nastopa pod imenom Wera Slowenk	D
seveda začudeni vprašamo, kako in zakaj se je	Kobilca	znašla v tem bizarnem dnevniku, sploh ker je	D
slovenski slikarki z njim praviloma ujemajo.	Kobilca	je v resnici v tem krogu prijateljevala in študirala	D
zobraževali, kako in kje so slikali itd. Pri tem se	Kobilca	na prvem mestu izkaže veliko bolje informirana	D
na Tahitiju ipd. Skratka, ker izvemo, kaj je	Kobilca	imela v svoji bližini in kaj je lahko pobliže	D
je bila popolnoma drugače umetniško naravnana	Kobilca	lahko tako zelo prepričana v svoji sodbi.Da	D
piše Pfaffingerjeva tudi o sebi. Sicer se	Kobilca	v krogu imenitnih mednarodnih sopotnikov pokaže	D
navad in morale navadnih meščanskih filistrov.	Kobilca	je bila po pripovedovanju Pfaffingerjeve do	D
vzdevek ladjarja Onassisa, 28. ime slikarke	Kobilca,	30. glavno mesto Armenije, 32. fina, lesketajoča	D
po svetu za svojim umetnostnim idealom kakor	Kobilca.	/.../ Komaj devetindvajsetletna je poznala malone	D
umetnosti v Parizu častni naslov associée.«	Kobilca	je bila v resnici izredno samostojna in pragmatična	D
ulico, kaj šele na daljše potovanje v tujino, je	Kobilca	samostojno potovala, živela in razstavlja v	D
v takratnem evropskem prostoru. Da so bile	Kobilca	in njene slikarske kolegice ob takem boemskem	D
Kobilčine najboljše prijateljice Rose Pfäffinger.	Kobilca	se je srečala z Roso že v Podbrezju, kjer je	D
se je srečala z Roso že v Podbrezju, kjer je	Kobilca	vsako leto preživljala počitnice na domu svoje	D
sta z možem živela, zgoreli. V Parizu se je	Kobilca	najprej spoprijateljila z uglednim umetnikom	D
dela, pa je bil tudi francoski kipar Rodin.	Kobilca	je sicer razstavljala po vsej Evropi: v Parizu	D
razstavljala v uglednih evropskih galerijah, se je	Kobilca	na skoraj vsa svoja dela podpisala le z začetnico	D
dela podpisala le z začetnico svojega imena I.	Kobilca.	Tako je pogosto dobila vabila na razstave, ki	D
Risala pa je tudi v haremu.	Kobilca	je ena prvih Slovenk s cigareto na fotografiji	D
je avtorica igrano-dokumentarnega filma Ivana	Kobilca	- portret slikarke, ki je nastal v produkciji	D
še z osebnostmi kot so so Anton Aškerc, Ivana	Kobilca,	Zofka Kvedrova in drugi.Spomnim naj tudi na	D
dogajanjem, denimo brata Janez in Jurij Šubic, Ivana	Kobilca	ali Anton Ažbe (a je bilo njihovo delovanje	D
tekmica znamenita Kofetarica, ki pa jo je Ivana	Kobilca	naslikala že leta 1888 in tako avtorjem razstave	D
njimi so bili Anton Aškerc, Ivan Cankar, Ivana	Kobilca,	Marija Vera, dr. Anton Jeglič, Jože Plečnik	D
slikarjev: Marlenke Stupica, Jelke Reichman, Ivane	Kobilca,	Ančke Gošnik Godec, Matije Jame, Jožeta Cafnika	D
tiste dobe postala umetniška legenda le Ivana	Kobilca,	medtem ko je Mara Kraljeva omenjena predvsem	D
reprodukcij, med njimi najbolj iskano Poletje Ivane	Kobilca.	Ob jubileju bodo predstavili tudi dve novi	D
so uživali njeno gostoljubnost slikarja Ivana	Kobilca	in Veno Pilon, arhitekt Ivan Vurnik, pisatelj	D
(Stereotipska ženskost, modernizem in Ivana	Kobilca)	, Beti Žerovc (Vesna ob izviru umetnosti), Iztok	D
stoletja cerkveni freskantje, saj si Ažbe,	Kobilca,	Petkovšek ali Vesel niso zaslužili niti ene	D
omejitev t.i. münchenski krog, torej Vesel,	Kobilca	(njena dela so predstavljena prva), sledita	D
na primer Rihard Jakopič, Ferdo Vesel, Ivana	Kobilca,	se je šolala že nekoliko prej v Muenchnu, so	G
morda, če je sreča mila, celo kakšna Ivana	Kobilca	za rajnkih pet tisoč tolarjev, moramo pomiriti	P
avtorjev, največkrat pa so bili omenjeni Ivana	Kobilca	(35), Ivan Grohar (23), France Slana (15), Rihard	P
slikarskih sopotnikov, kot so Anton Ažbe, Ivana	Kobilca,	Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in drugi.Z razstavo	P
so stopile v javnost, ženske v kulturi: Ivana	Kobilca,	Josipina Urbančič Turnograjska, Zofka Kveder	P
šoli, in še to le tega, da so prerisovali Ivano	Kobilca.	Gre za občo obvezo, podobno kot pri obisku živalskega	P
šoli, in še to le tega, da so prerisovali Ivano	Kobilca.	Če kot avtor vstopiš v slovensko okolje s šole	P
med njimi prva dama slovenske palete, Ivana	Kobilca,	tudi prva, ki je imela v Ljubljani samostojno	P
Vzhodne Nemčije iz leta 1987. Slikarko Ivano	Kobilca	je kot edino Slovenko doletela čast, da so njeno	P
Ivana Hribarja je upodobila slikarka Ivana	Kobilca.	Ljubljanski župan Ivan Hribar je 16. maja 1905	P
sopotnike impresionizma, kot so Anton Ažbe, Ivana	Kobilca,	Ferdo Vesel, Ivan Vavpotič in drugi.Obenem želi	P
55 TV SLO 1 Ivana	Kobilca	‐ portret slikarke Slovenija. Režija: Marta	P
Dokumentarno-igrani film. Ivana	Kobilca	(1861‐1926) je prva slovenska akademsko izobražena	P
Zanimivosti hIvana	Kobilca	ni segla čez realizem.Pojasnila je: »Danes so	P
če zadevo ponazorimo še bolj plastično: Ivana	Kobilca	je samo ena.Ne moremo je iskati na Finskem,	P
slike!« Anton Karinger, Franc Kralj, Ivana	Kobilca	...»Slike in kipe izbiram osebno.«	P

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani