S svojim talentom in pa z nadarjenostjo je potem Janez Wolf poslal Antona Ažbeta v šolo na Dunaj, se pravi, na akademijo na Dunaj in potem z Dunaja v Muenchen, kjer je tudi ostal na tej sloviti akademiji. Ker je bil tako nadarjen in zelo priden študent in tudi pozneje si je priboril, nekako so mu podelili atelje na akademiji in bil je zelo prijazen slikar, prijazen kolega, zelo rad je pomagal svojim prijateljem, zelo rad je korigiral in ko so prihajali naši slikarji v Muenchen, na primer Rihard Jakopič, Ferdo Vesel, Ivana Kobilca, se je šolala že nekoliko prej v Muenchnu, so se spoprijateljili z njim in so ga nekako nagovorili, naj ustanovi svojo lastno likovno šolo. Ažbe je bil naš največji slovenski slikar.