nova beseda iz Slovenije

koščeno (145)


tenkimi, stisnjenimi ustnicami in kljubovalno,      koščeno      brado ...In spodaj težka guba kože ...   A
stran 97 . / Povêdi me, odkoder ni vrnitve, s      koščeno      roko, dobra žena, smrt! Mar meniš, da se jaz  A
bedi ... Težko vzdihne bolna mati, položí      koščeno      róko okrog vráta mlade žene, lepe kot  A
si, da bodeva dva; vzamem kmečko si, s trdo,      koščeno      rokó, čez ramo pa kóso imela bo. KJE TIHI SI  A
si, da bodeva dva; vzamem kmečko si, s trdo,      koščeno      roko, čez ramo pa koso imela bo. Želja po nevesti  A
nemirno zasledovale naše gibe. A čeprav je      koščeno,      bi ležeče telo ne moglo hoditi, moral bi ga  A
podoben Gandhiju po gladovni stavki, stegnjeno      koščeno      roko.Z razkrečenih prstov mu kakor z zob lesenih  A
miren, tudi takrat, ko je zaradi strmih stopnic      koščeno      telo lezlo navzdol po platnenem žlebu nosilnice  A
burji. . /\ .. stran 309 . \/ Namesto nje to      koščeno      telo in obraz, ki je pokrit z dolgimi kocinami  A
povedal, pravi. Svoje oči upiram vanj in svojo      koščeno      roko dvigam.Prsta ne morem stegniti, da bi mu  A
položila skledo na tla, se spet zravnala in si s      koščeno      roko zasenčila oči, ker se je bela poljana preveč  A
tri udarce, nato je stopila k njej, stegnila      koščeno      roko in ustavila nihalo. - Bog mu daj  A
v hlačne žepe, potegnil glavo v vrat in uprl      koščeno      brado v prsa, skratka pogreznil se je vase.  A
se je nasmehnil. Nato se je ozrl in z veliko      koščeno      roko rahlo potrepljal kamen, ki se je bil v  A
velik orel. Tudi teta je pogledala kvišku, si s      koščeno      roko zastrla oči in skoraj radostno rekla:   A
me je kljuvalo,« je rekla in položila svojo      koščeno      roko na tilnik. »Morala sem se ozreti.  A
kar grabilo tu notri,« je rekla teta ter se s      koščeno      roko krčevito zgrabila za predpasnik na srcu  A
primernim ropotom je postavil pokonci svoje      koščeno      telo, razširil dolge roke, zgrabil mizo na obeh  A
vreme, nato spet spustil na tla svoje rahlo,      koščeno      telo, od strani pogledal proti hiši in znova  A
jetiko in izhirala. Zdaj je tam,« je stegnila      koščeno      roko in pokazala v drugo pobočje. Nad  A
ure in ure stal stari Hotejec in držal svojo      koščeno      roko na Matičevem nizkem čelu.Hiša je bila polna  A
besede več! Ven!« je ostro siknil Hotejec in s      koščeno      roko pokazal vrata. Modrijan je odprl  A
več pil žganja!« je strogo rekel in udaril s      koščeno      pestjo po mizi. Matic se je stresel  A
zmeraj!« je hitro pritrdil Hotejec in mu položil      koščeno      roko na mokro čelo. »Zmeraj ...« so zabrund  A
Zmeraj za rabo, zmeraj!« je kimal Hotejec in mu s      koščeno      roko otiral čelo. Matic se je nasmehnil  A
iz moje hiše!« je siknil Hotejec in stegnil      koščeno      roko. »Je‐e‐ernejček!  A
stopil k njeni postelji. Prijel sem jo za belo,      koščeno      roko, z mrzlim mrtvaškim potom oblito roko,  A
poslušal, se prerine k Stanetu, ga zgrabi s svojo      koščeno      roko, trka s palico ob tla in ves iz sebe kriči  A
Toda ženica je nemirna kakor ujeta ptica. S      koščeno      ročico si zastira velike črne oči, njen pogled  A
obstala. Naslonila se je na zid, si počasi dala      koščeno      roko nad oči in pogledala v suhi vrh hruške  A
je bil samotar. Večkrat sem slišal njegovo      koščeno      ženo, kako je tožila moji mami: »Oh  A
je pribil Izidor in tako krepko položil svojo      koščeno      roko Vencu na rame, da je ta preplašeno odskočil  A
grenkobo vtaknila v brezzoba usta, potrepljala s      koščeno      roko Štefeta po rami, stopila v izbo, vzela  A
visi, najprej pri komolcu, vztrajno obešenem na      koščeno      ramo, potem pa še spodaj, pri dlani in prstih  A
Pogledal je gor in tam pod stropom, v temi, je bilo      koščeno      lice doktorja Ambroža, magistra zdravilstva  A
zvečer gonili od trdnjave stran, je vzdignila      koščeno      roko proti grofovemu gradu in izustila divjo  A
gdaj pa gdaj le molče potrepljal s trepetavo      koščeno      dlanjo, češ, zdaj vendar že je kot je in kaj  A
oči, ki je v pozdrav površno dvignil rjavo in      koščeno      roko h koničasti albanski kučmi, nekoč beli  A
inženir, in iz gruče pravoslavnih je dvignil      koščeno      roko dolg, upognjen starec, razgaljenih kosmatih  A
bledo lice, ni bilo več diha iz njega, prijemala      koščeno      roko, mrtva je bila in mrzla.Drhtela je in vekala  A
dolgo in važno za Iztoka.« Radovan je obmolknil.      Koščeno      brado je zgrabil z levico, z dlanjo desnice  A
drug, nič usmiljenja!« Strniška je potrkala s      koščeno      roko ob mizo in zopet gledala na rjavo poseko  A
plaščar, ne sin s Podloga.« Še enkrat je pribil s      koščeno      roko to trditev ob mizo.Vsi so umolknili, dokler  A
razorani obrazi, kakor od zgrbljenega usnja;      koščeno      telo, žive oči, počasen jezik. Okrenil se  A
krčmi in pijem ...“ Prijel je kozarec z dolgo,      koščeno,      tresočo roko in ga je izpraznil na dušek; progasta  A
pozabljena bleda grozota, ki je še pravkar s      koščeno      pestjo tiščala dušo k tlom.Vsa beda, vse trpljenje  A
Odkril se je in je poljubil župnikovo tenko,      koščeno,      belo roko. ”Čegav pa si ti, fant?“   A
izbo, on je kazal sem, kazal tja s svojo dolgo,      koščeno      roko.Videl nisem ničesar nego okvirje, barvo  A
glavo počasi ... počasi, tiho in neopazno, ugleda      koščeno      roko na svoji rami in bled obraz za seboj.Bled  A
Neprestano so kljuvale, so trkale na srce s      koščeno      roko in se niso usmilile nikoli, niso zaspale  A
predpasnik z dolgimi trakovi zadaj, pod vratom      koščeno      brošo in v roki velik, z zlatom obrezan molitvenik  A
sosed?“ In Krištof je vzdihnil, vzravnal svojo      koščeno,      dolgo, v zakrpan plašč ogrnjeno postavo ter  A
zadovoljnost desetega brata. Z roko, neznano dolgo in      koščeno,      je posegel po kozarcu.V srce ginjen sem si ga  A
izpremenil tudi na zunanje. Zrastel je bil, dolgo in      koščeno      telo je bilo nekoliko upognjeno, glava se ni  A
poklicali k njeni postelji. Še danes vidim njeno      koščeno      roko, iz katere so izstopale modre žile.Počasi  A
ukradel. Iz teme je orjaška dolga senca stegovala      koščeno      roko in jih od daleč trgala. Ko sem  A
Kaj norim?! Matilda bi me rada vzela v svoje      koščeno      naročje, to je vse, kar ti bi rad povedal!«  A
bila!« Ko je nekaj časa molčal, je iztegnil      koščeno      roko ter pokazal na kraj, kjer se je iz zelenega  A
Pa tudi krivce boš dal sem!« Že je stezal      koščeno      roko po mojem klobuku.Meni se je ulegla rdeča  A
svojo grčavko in jo z močjo položil kaplanu na      koščeno      ramo, da je kar od bolesti zaječal! »Pa boš  A
govoril?« se je oglasil Luka iz Podgozda, in      koščeno      roko mu je položil na ramo. »Kolikor mi hočemo  A
občutke prikriti. Prisedel je k nji, jo prijel za      koščeno      ročico ter izpregovoril: »Naša Eva Luizica je  A
gospoda. Najprej je prišel grof Anton z dolgo      koščeno      svojo podobo.Za njim je stopal mlad, tenak častnik  A
sedlu. Živinče, katero je jezdaril, bilo je      koščeno,      stegnjeno in, kakor je bilo videti, slabo rejeno  A
pridirjal baron Konštantin. Pred hlevom je ustavil      koščeno,      penasto svoje živinče.Nekje iz hleva je prikrevsal  A
Milana. Smrt je bila nepričakovano udarila s      koščeno      svojo pestjo v veselo družbo na Otoku.Kakor  A
da ne vstanejo mrliči in da vam ne groze s      koščeno      svojo roko.Pustite jih v grobovih, saj vam bode  A
najboljše, ne!« jo kušnil na zgubano lice in stisnil      koščeno      roko. »Joj, kakšna patetika!  A
na tri konce. Vsakega posebej je prebodla s      koščeno      iglo.Obesila si jih je med školjke na ogrlico  A
Primerilo se ji je celo, da je vsa zadrgetala in je      koščeno      šilo drsnilo v napačno smer.Bila se je tako  A
vzhodnjakinja vstala, šla k starici in jo prijela za      koščeno      suho roko: »Daj, pokaži mi, kaj znaš!« »Kako  A
koncu črno čopasti repki. Spredaj mu ga je s      koščeno      zaponko spela Jezerna Roža. Jelen se je vzravnal  A
je bilo vino tudi že malo razvnelo, udari s      koščeno      pestjo po mizi, daje odskočilo vse, kar je bilo  A
prime za vrat.« Rekoč, udari nejevoljno s svojo      koščeno      pestjo po mizi. Mali, starikavi sosed njegov  A
Tako tuli Neža Rožmarinka in do lakti krvavo      koščeno      roko kakor za ščit drži predse v zrak.Vidno  A
zatemnelo; usedel se je tja h godcem, vgozdil      koščeno      brado med palec in prste ter tako naslonjen  A
svojimi štirimi stenami, nego v uradu, in s      koščeno      desnico je krepko udaril ob mizo. »Čakajte   A
goreč poljub na cvetoče lice. Roke so objele      koščeno      ogrodje, usta so poljubila hladno mrtvaško glavo  A
starec in ona starka. Siv dedec poljubi starici      koščeno      roko; starica poljubi dedca na neumita in neobrita  A
88 . / SLEPI PLESALEC Prah se stopnjuje ‒      koščeno      narašča v zasilno bitje. Vanj bi vtiral meglene  A
desni kazalec ob palec in se trkala po prsih.      Koščeno      in črno zapestje je molelo pri tem daleč iz  A
nekoliko nazaj, vrat je napet in iz njega štrli      koščeno      in črnikasto jabolko. Usta so na pol odprta  A
na ženskine besede in večkrat zinil, povesil      koščeno      in nekam veliko in oglato brado, kakor bi nanjo  A
veliko, štirioglato in naprej štrlečo suho in      koščeno      brado. Popravil je suknjič, šel je nazaj k  A
in vztrepetavala s krili. Rupnik je razprl      koščeno      dlan, obmiroval z njo za hip v zraku, udaril  A
gledal nanj in na svojo ženo. Skoraj njegovo      koščeno      in ohlapno brado je videl, ki ni imela več moči  A
zinil, se je zdelo, kakor bi odprl kljun. V      koščeno      lice mu je stopila kri. Prijel se je za dolge  A
poštena?« Takrat sem jo udaril na vso moč s      koščeno      in stisnjeno pestjo po golem vratu nad ramo  A
nekoliko nazaj, vrat je napet in iz njega štrli      koščeno      in črnikasto jabolko. Usta so na pol odprta  A
da se je na ta sedež usedala tudi Ema s svojo      koščeno      zadnjico; to sem odpisal, to ne spada v odnos  A
kašelj in ga vsega zvil. Mežikal je vame in s      koščeno      roko odganjal kašljavo nadlogo. »Dober dan,  A
pobral zlatnino in srebrnino in jo popihal s      koščeno      balerino proti sončni Italiji, kjer bi mu vsaj  A
sključi v ta Andrejev križ. Potem pa, ko se roka      koščeno      dotakne njenega trebuha in čez hip kot kost  A
Nevesta je bila ubogo, nevrotično drobno bitje,      koščeno      kot zajček, s pogrizenimi nohti in vlaknastimi  A
devetletno telo, na njene oble linije, njeno trdno in      koščeno      moč.Bila je visoka in svetlolasa, dolgonoga  A
zgovornosti, brez patetičnega deklamovanja -- s      koščeno,      žuljavo roko na svoj sestradani obraz, na svojo  B
oblakov sam car Nikolaj. Prikaže se, iztegne      koščeno      roko in pravi: ”Kaj boš s takimi bagatelami  B
pomilovanja, kadar gledam pred seboj njegovo      koščeno,      dolgo, strahotno suho postavo.Koža visi od udov  B
Zeit“. Vse je preveč profesorsko, zaprašeno,      koščeno,      matematično natančno in odmerjeno. To ni za  B
Prinesel sem ti zlat glavnik / in špegelce      koščeno      / da te popraska do krvi / skoz kitico pleteno  C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA