nova beseda iz Slovenije

klombner (74)


PRIMOŽ ml., sin MAGDALENA, hči Matija      KLOMBNER,      meščan in protestantski agitator Janž TULŠČAK  A
Zvonjenje. Trubar s spremstvom: Sholar Janez,      Klombner,      Tulščak, Juričič, Budina, Bohorič, večja skupina  A
predstavniki deželnih stanov, protestantski pridigarji      Klombner,      Budina, Tulščak, Juričič, Bohorič, sholar Janez  A
nabija pipo na sodček. Trubar, ob njem hodi      Klombner.      Trubar se pogovarja s Klombnerjem, vmes kaj  A
pohištva, nalaga knjige, hodi noter in ven,      Klombner      v koraku z njim.Tu in tam se ustavita v pomenku  A
potem nadaljujeta hojo po hiši in pred njo.      KLOMBNER:      V Ljubljano sta prispela dva cesarska ukaza  A
podkrepljeni v svojih zlobnih namenih zoper mene.      KLOMBNER:      Hvala Bogu!Že tako nas zmerjajo ne samo s krivoverci  A
evangelij, morajo pač tudi pomagati križ nositi.      KLOMBNER:      Tisto uro, ko si prijahal v Ljubljano, je umrl  A
da so umrznile ... da je padel in se ubil.      KLOMBNER:      . . . lažejo ... TRUBAR: . . . če je res  A
sedeminštirideset pred pravično kaznijo bežati.      Klombner,      vsi ga poznate, pismouka in farizeja, ki se  A
Vola. Vstopi      Klombner.      KLOMBNER: Trubarja še ni?   A
Vstopi Klombner.      KLOMBNER:      Trubarja še ni? BUDINA: Vsak hip bo tu  A
Kratek premolk.      KLOMBNER:      Le kaj bo tako važnega? BUDINA: Že kaj  A
Spet premolk.      KLOMBNER:      Vsa ta leta, ko je bilo treba tukaj vztrajati  A
BUDINA: Kaj hočeš reči?      KLOMBNER:      Hočem reči, da je bil na varnem v Nemčiji, ko  A
ni ... BUDINA: Nihče ti ne jemlje zaslug,      Klombner      ... KLOMBNER: Da ne?  A
Nihče ti ne jemlje zaslug, Klombner ...      KLOMBNER:      Da ne?Neprestano povzdiguje svoje slovenske  A
Hrupno vstopijo Trubar, Krelj, Bohorič.      Klombner      in Budina vstaneta. TRUBAR: Sedite, gospodje  A
TRUBAR: Seveda je imenitno.      KLOMBNER:      Meni se ne zdi ... TRUBAR: Poglej, Budina  A
farah pa slovensko učiti pisati in brati ...      KLOMBNER:      To, praviš, Bohorič, da je imenitno?Kraljem  A
trenutek, Primož ima prav. TRUBAR: Prav,      Klombner.     Dal ti bom cerkveni red prebrati in ti ga pregledati  A
cerkveni red prebrati in ti ga pregledati.      KLOMBNER:      Morda bo boljši za to Bohorič.On je poslušal  A
On je poslušal velikega Melánchthona.      Klombner      odide.Vsi se spogledujejo.   A
Krelj, Budina, nekaj sholarjev, tudi Janez;      Klombner,      nemara Turjaški in Thurn itn. SEEBACH  A
Mrmranje med evangelisti.      Klombner      odkimava. SEEBACH: Ne sprašujem vas, kaj  A
V Trubarjevi hiši.      Klombner,      Trubar, Barbara pride iz sosednjega prostora  A
Premolk.      KLOMBNER:      Zdaj pa grozijo že tudi naši s poboji.Tega nismo  A
TRUBAR: Po nepotrebnem.      KLOMBNER:      Tega ne mislim samo jaz.Ljudi to odvrača, marsikdo  A
se potem ustraši. TRUBAR: In to meni pravi      Klombner      ... a naj bo.Jaz vem, da se to mnogim ne dopade  A
krivem nauku, o njihovem nemarnem življenju.      KLOMBNER:      Kaj si mislil s tem o Klombnerju?Ali to, da  A
Kaj si mislil s tem o Klombnerju? Ali to, da      Klombner      sedi pred teboj in ti pošteno pove, kar misli  A
BARBARA: Magdalena je zaspala.      KLOMBNER:      Ali si mislil to? Primož ml. previdno  A
Primoža in ga potisne v sobo) In to meni pravi      Klombner      ... to sem mislil.Ki tiska zanič pesmi pod mojim  A
eno dobro pridigo ali z eno dobro pesmijo.      KLOMBNER:      Vsak ima pravico pisati. TRUBAR: Nima.  A
Škodo dela.      KLOMBNER:      (odrine čašo) Ne pravijo zaman o tebi, da si  A
TRUBAR: Nezaupljive, plašne, to že.      KLOMBNER:      Hitro si pozabil, kaj sem vse zate storil.   A
očrnil pri Ungnadu in kdo ve, kaj še vse.      Klombner      vstane in gre k vratom. KLOMBNER: To,  A
Klombner vstane in gre k vratom.      KLOMBNER:      To, da sem te rešil pred Textorjem. TRUBAR  A
zapravil moje imetje. . / . / stran 166 . /      KLOMBNER:      Zaplenjeno je bilo ... in tudi ... ko te jaz  A
TRUBAR: A tako?      Klombner      bi slovensko pisal.In njegovi sin.   A
In kdo še?      KLOMBNER:      Lahko noč. TRUBAR: (za njim z Enimi duhovnimi  A
V zakristiji špitalske cerkve. Budina,      Klombner,      Juričič, Krelj, sholar Janez, Dalmatin, Bohorič  A
latinske, nemške in slovenske šole postaviti.      KLOMBNER:      Popravljen cerkveni red. BOHORIČ: Nič zato  A
KRELJ: To je najvažnejša Trubarjeva knjiga!      KLOMBNER:      Samo da nam je z njo nakopal na glavo težave  A
koprski škof Jurij DRAGOLIČ, duhovnik Matija      KLOMBNER,      deželni pisar in tajnik deželnega sodišča   A
Ljubljani, malo vernikov. V prvih vrstah Wiener,      Klombner,      Rokavec, Dragolič, Mertlic, vidimo tudi Barbaro  A
13. Trubar, Budina,      Klombner,      Dragolič, Wiener zbrani okrog mize, ob vinu  A
Dragolič, Wiener zbrani okrog mize, ob vinu.      KLOMBNER:      Canonicus rite praesentatus, installatus, confirmatus  A
Straussu in Škofiču, do jutra ne bodo spali.      KLOMBNER:      Dober zidar zida dobro hišo izvrstno.Kako bo  A
Smeh.      KLOMBNER:      Na zdravje prvemu med kranjskimi pridigarji  A
Ta dva sta čez vino.      KLOMBNER:      Ampak še preden je vino, so vinske gorice -  A
postavili med njim in ljudmi vseh svetnikov.      KLOMBNER:      Čez celo Ljubljano je sveti Miklavž. BUDINA  A
DRAGOLIČ: Čez Dunaj sveti Štefan.      KLOMBNER:      Čez Benetke sveti Marko. DRAGOLIČ: Čez  A
DRAGOLIČ: Čez Celje sveti Daniel.      KLOMBNER:      Ampak čez celo Avstrijo, čez Avstrijo pa sta  A
V zakristiji špitalske cerkve. Trubar,      Klombner,      Wiener. Wiener in Trubar spravljata v torbe  A
meniha, ki je umrl pred štirinajstimi dnevi.      KLOMBNER:      Ta je pa huda ... TRUBAR: Kje se to govori  A
Ampak vemo, od kod to prihaja.      KLOMBNER:      V stanovih imamo vse več podpore, plemstvo sovraži  A
ubijanju, da je na koncu res kdo mrtev.      KLOMBNER:      V tej deželi mora biti človek previden.Ni nam  A
Biti na tej ali na oni strani.      KLOMBNER:      Kmalu ne bo nobene druge dileme več ... ne bo  A
Ljubljanska ulica. Trubar, Wiener,      Klombner.     Ulica je prazna.  A
Klombnerjevo stanovanje.      Klombner      in Dragolič. Klombner stoji ob oknu. DRAGOLIČ  A
Klombnerjevo stanovanje. Klombner in Dragolič.      Klombner      stoji ob oknu. DRAGOLIČ: Kaj se dogaja  A
stoji ob oknu. DRAGOLIČ: Kaj se dogaja,      Klombner?      KLOMBNER: Ukaz kralja Ferdinanda.   A
DRAGOLIČ: Kaj se dogaja, Klombner?      KLOMBNER:      Ukaz kralja Ferdinanda.Začelo se je.   A
DRAGOLIČ: Aretacije.      KLOMBNER:      Preiskava. DRAGOLIČ: Kje je Trubar?   A
DRAGOLIČ: Kje je Trubar?      KLOMBNER:      Poslal sem sla k njemu, že včeraj, ko sem prestregel  A
Naj jezdi.      KLOMBNER:      Vse nas bodo zaprli. DRAGOLIČ: Kaj bo z  A
nas bodo zaprli. DRAGOLIČ: Kaj bo z nami,      Klombner?     Kaj pravi mestni svet?   A
Kaj Turjaški?      KLOMBNER:      Kaj bo? 26.   A
zdaj morate, takoj ... (spusti roko) pošilja me      Klombner      ... najprej je šel sel, ampak peš ... jezdil  A
Aretacije. Skriven ukaz kralja Ferdinanda.      Klombner      in Seyerle sta ga prestregla. Trubar se  A
TRUBAR: Govori! CVEKELJ:      Klombner      in Seyerle, ki sta uslužbenca deželnih stanov  A
nekaj, česar ne bi rad verjel. CVEKELJ:      Klombner      je poslal sla k vam, da bi se vsaj vi umaknili  A
ovire delali. Tako n.pr. ljubljanski protestant      Klombner,      ki ga je naravnost obrekoval in črnil pri baronu  B

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA